Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Presoja parametrov stanja in razvoja gozdov za namen uresničevanja ciljev Nacionalnega gozdnega programa

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Nacionalni gozdni program, gozdna politika, trajnostno gospodarjenje, indikatorji, referenčne vrednosti, stanje gozdov, scenariji, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2014 - 2017  500 
2.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  143 
3.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  153 
4.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  350 
5.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  368 
6.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  223 
7.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  122 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.847 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.100 
Povzetek
Državni zbor RS je leta 2007 sprejel Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu, ki je ključen strateški dokument za uresničevanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Zajema 14 vsebinskih področij, za katere so opredeljeni temeljni cilji in usmeritve za njihovo uresničevanje. Evalvacija uresničevanja ciljev in usmeritev ReNGP temelji na indikatorjih. V ReNGP je določeno veliko število indikatorjev, za večino ni navedenih izhodiščnih niti ne ciljnih vrednosti, vsebinska izbira indikatorjev glede na cilje in usmeritve je pomanjkljiva, izbrani indikatorji niso povsem skladni z mednarodnim sistemom indikatorjev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Temeljni cilji in vsebinski sklopi našega projekta zato so: 1) Presoja uresničevanja ReNGP glede na zahteve nacionalnih gozdnih programov, 2) Presoja in dopolnitev sistema indikatorjev, in sicer 2a) določitev izhodiščnih in ciljnih vrednosti indikatorjev razvoja gozdov, 2b) harmonizacija indikatorjev z indikatorji, določenimi v okviru Forest Europe, 3) ocena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, 4) ocena stanja gozdov glede na cilje ReNGP in 5) scenariji razvoja gozdov in gospodarjenja z gozdovi v RS. Pri izvedbi raziskave sodelujeta Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Gozdarski inštitut Slovenije. Uporabili bomo podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije in druge javne vire podatkov. Uporabili bomo ustaljene statistične metode za (prostorsko) analizo podatkov, pri izdelavi scenarijev pa metode procesnega modeliranja. Predvidena je izpeljeva dveh posvetovanj gozdarskih deležnikov in izvedba ankete javnega mnenja o vsebinah projekta. Rezultati projekta bodo prispevali h preglednejši, učinkovitejši in mednarodno primerljivi evalvaciji uresničevanja nacionalnega gozdnega programa in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Vrednotenje procesnih elementov nacionalnega gozdnega programa bo med prvimi družboslovnimi raziskavami v Sloveniji, ki bo dala uvid v dimenzije koncepta »gozdne vladavine« in z uporabo primerljive metodologije omogočila mednarodno primerjavo. Uporabljena metodologija bo uporabna tudi v drugih področnih politikah pri raziskavah koncepta 'nacionalni gozdni program'.   Dopolnjen sistem indikatorjev ciljev in usmeritev, opredeljenih v ReNGP, bo prispeval k boljšemu in preglednejšemu uresničevanju NGP v Sloveniji, hkrati bo prispeval k harmonizaciji sistema indikatorjev ReNGP z mednarodnimi procesi (Forest Europe). Pomemben doprinos projekta bodo opredeljene izhodiščne in ciljne vrednosti indikatorjev, ki bodo predvsem omogočale učinkovitejšo evalvacijo opredeljenih ciljev in usmeritev.   Rezultati analize TGG bodo pomembni za oceno ustreznosti indikatorjev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in njihovih referenčnih vrednosti. Z njihovo pomočjo bo mogoče razvijati nacionalne in lokalne indikatorje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki jih bo mogoče uporabljati v gozdnogospodarskem načrtovanju. Opravljena analiza TGG bo verjetno ključno izhodišče za določanje in spremljanje strateških ciljev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji.     Rezultati analize skladnosti stanja gozdov s cilji ReNGP bodo pripomogli predvsem k rednemu preverjanju uresničevanja postavljanih ciljev in usmeritev nacionalne gozdne politike ter njihovemu prilagajanju spreminjajočim se okvirnim pogojem. Na lokalni ravni bo na osnovi korigiranih ciljev ReNGP mogoče ustrezno usmerjati razvoj gozdov na ravni gozdnogospodarskih območij in enot.     Izdelani scenariji razvoja gozdov in gospodarjenja bodo pomemben prispevek k razvoju znanosti in gozdarske stroke, saj do sedaj v Sloveniji še ni bilo izdelanih celovitih simulacij razvoja gozdov in gospodarjenja z njimi glede na različne okvirne (socio-ekonomske in okoljske) razmere. Rezultati simuliranih scenarijev razvoja gozdov bodo (skupaj z rezultati analize skladnosti stanja gozdov s cilji ReNGP) pomembna osnova za prilagajanje gozdne politike na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja in za učinkovito upravljanje gozdov v spremenljivih klimatskih in socio-ekonomskih razmerah. S pridobitvijo procesnih modelov in znanja, povezanega z njihovo aplikacijo, bodo institucije, vključene v projekt, pridobile novo orodje za znanstveno delo na področju napovedovanja prihodnjega razvoja gozdov, ki ga bodo lahko aplicirale na druga področja gozdarstva in gozdne politike.
Pomen za razvoj Slovenije
Parametri razvoja in stanja gozdov so lahko sestavni del pomembnih evropskih gozdno političnih procesov, kot so na primer Forest Europe, politike razvoja podeželja in spodbujanja zelenega gospodarstva v Evropski uniji. Indikatorji so prisotni tudi v sistemu certifikacije gozdov kot tržnega instrumenta za zagotavljanje trajnosti gozdov. Mednarodno vsebinsko usklajeni in pomembni indikatorji bodo v družbi in na trgu povečali preglednost pomena vseh dejavnosti gozdnih proizvajalcev in s tem odpirali nove tržne priložnosti tako na področju gozdnih lesnih sortimentov, nelesnih gozdnih proizvodov, kot tudi ekosistemskih storitev gozdov – zeleno gospodarstvo. Posebej pomembna je usklajenost nacionalne gozdne politike, ki vključuje sistem indikatorjev in certifikacijskega sistema PEFC, saj le-ta v veliki meri izhaja iz procesa Forest Europe. V prihodnosti lahko pričakujemo vedno večje povpraševanje po certificiranih proizvodih celotne gozdno-lesne verige, kar zahteva tudi ustrezen odziv nacionalnih politik, vključno s področjem indikatorjev.   Analiza trajnostnega gospodarjenja z gozdovi bo do neke mere pripomogla k razvoju domačega gospodarstva na področjih gozdarstva in lesarstva. Še zlasti pa bo to opazno, če bo prišlo do deregulacije gozdarskega sektorja. Analiza trajnostnega gospodarjenja bi v tem primeru lahko bila vir iskanja podjetniških niš na področjih gozdarstva, lesarstva in turizma (gozdarske načrtovalske in gojitvene storitve, trženje ekosistemskih storitev, eko-turizem, spravilo lesa, žagarstvo).   Simulacije različnih scenarijev razvoja gozdov in gospodarjenja z njimi, predvsem simulacije razvoja indikatorjev, ki neposredno ali posredno izražajo ekonomski pomen gozdov (npr. višina poseka, lesna zaloga, volumenski prirastek), so (lahko) velikega pomena za gospodarstvo. Poznavanje možnih trendov razvoja gozdov omogoča uspešnejše načrtovanje razvoja gozdno-lesne gospodarske panoge (npr. gozdno-lesnih verig) v Sloveniji in posameznih regijah ter hkrati tudi učinkovitejše prilagajanje pričakovanim socio-ekonomskim in okoljski spremembam.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno