Projekti / Programi
Škode na travinju zaradi paše velike rastlinojede divjadi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
velika rastlinojeda divjad, jelenjad, srnjad, paša, škode na travnikih, ocenjevanje škod, odškodninski sistem, Slovenija
Raziskovalci (12)
Organizacije (3)
Povzetek
V Sloveniji sta se v zadnjih desetletjih znatno povečala številčnost in območje razširjenosti večine vrst prostoživečih parkljarjev. Obenem so porasli tudi njihovi vplivi na okolje, tako želeni kot neželeni, vključno s škodami v kmetijstvu. Med slednjimi so bile v preteklosti največkrat najbolj problematične škode na kmetijskih kulturah in razritost travnikov zaradi divjih prašičev. Zadnja leta pa se kmetovalci v nekaterih območjih Slovenije vse bolj pritožujejo tudi nad popašenostjo travinja, predvsem po jelenjadi. Po njihovem prepričanju popašenost namreč prinaša pomembno gospodarsko škodo za kmetije, obenem pa proži težave in dodatne stroške, povezane z nadomeščanjem izgubljene krme. Nasprotno upravljavci lovišč (odgovorni za povračilo škode) zatrjujejo, da problem še zdaleč ni tako pereč in da splošen občutek velikih težav ustvarja majhna peščica glasnih oškodovancev. Pogosti naj bi bili tudi poskusi zlorab, ko se popašenost po domačih živalih skuša pripisati divjadi. Poleg tega upravljavci izpostavljajo, da je prehranjevanje divjadi na travnikih povsem naraven pojav, ki ga ne morejo preprečiti, zato je toleranca do neke višine škod nujna, čeprav je zakon eksplicitno ne predvideva.
Skladno z zakonom za vso škodo po divjadi na lovnih površinah, torej tudi za škodo zaradi paše divjadi na travnikih, odgovarjajo upravljavci lovišč. Vendar za ocenjevanje višine škod ni predpisana nobena metodologija, niti ni uveljavljene enotne prakse. Zato je reševanje odškodninskih zahtevkov prepuščeno spretnosti in (subjektivnemu) odnosu do problematike ocenjevalcev, ki so poleg tega izpostavljeni večstranskim pritiskom. Neurejenost področja proži vse več konfliktov med kmetovalci (oškodovanci) in upravljavci lovišč ter pritiske na resorno ministrstvo, naj problematiko uredi. V Sloveniji trenutno tudi ni objektivne predstave o obsegu popašenosti travnikov po divjadi, niti o gospodarskih posledicah popašenosti za kmetovalce (oškodovance) ter o drugih vplivih popašenosti na okolje, kar močno omejuje možnosti učinkovitega reševanja problematike.
Z namenom dolgoročnega, učinkovitega in racionalnega reševanja problematike popašenosti travinja od prostoživečih parkljarjev v Sloveniji zato predlagamo izvedbo projekta, v katerem bomo: (i.) ugotovili prostorsko razsežnost in stopnjo popašenosti za območje celotne Slovenije in določili »vroče točke« popašenosti, (ii.) realno ocenili količinski izpad in morebitno spremembo kakovosti zelinja/krme zaradi popašenosti, (iii.) ocenili ekonomske posledice popašenosti travinja za kmetovalce (izpad dohodka), (iv.) podali predlog dopustne stopnje popašenosti, ki bo izhajal iz ekonomike škod in upošteval tudi ekološke vloge in druge pomene prostoživečih parkljarjev, vključeval stališča kmetovalcev in širše javnosti o problematiki ter upošteval zakonodajne omejitve (oz. v dogovoru z resornim ministrstvom predlagal dopolnitev zakonodaje), (v.) predlagali čim bolj racionalen, preprost in pravičen sistem ocenjevanja količinskega izpada zelinja in višine pripadajoče odškodnine zaradi popašenosti za primere odškodninskih zahtevkov (metodologija vrednotenja škod zaradi popašenosti), (vi.) pripravili predloge najprimernejših načinov odvračanja prostoživečih parkljarjev z vzdrževanih travišč.
Naštete cilje bomo uresničili z več komplementarnimi pristopi: (i) Za opredelitev obsežnosti problematike popašenosti travinja na območju celotne Sloveniji in določitev »vročih točk« bomo uporabili izredno kakovostne in razmeroma podrobne (ločljivost 1×1 km) karte lokalnih gostot jelenjadi in srnjadi za Slovenijo, karte vzdrževanih travišč v Sloveniji, GPS telemetrijske podatke jelenjadi ()100.000 lokacij in 1.500.000 podatkov o aktivnosti za )70 različnih osebkov), podatke o sezonskem pomenu trav v prehrani jelenjadi in srnjadi. Na osnovi navedenih baz bomo s prostorsko-eksplicitnim in habitatnim modeliranjem ter GIS orodij pripravili podrobno karto (ločljivost 100×100 m), ki bo za vsa vzdrževana travišča v celotni Sloveniji prik
Pomen za razvoj znanosti
Čeprav je projekt v osnovi izrazito aplikativen je nekaj njegovih izvedbenih delov pomembnih tudi z vidika razvoja znanosti. Za oceno lokalne popašenosti za območje cele države smo kot prvi razvili in validirali inovativen pristop, ki optimalno uporablja bogat nabor obstoječih podatkov o gostoti, habitatnem izboru in prehrani parkljarjev in zahteva razmeroma malo terenskega dela (in je zato poceni). Čeprav ocenjevanje popašenosti travinja v svetu ni prav pogosta raziskovalna tema, bi bilo isto metodologijo mogoče uporabiti tudi pri raziskavah ostalih ekološko in gospodarsko pomembnih vplivov velikih rastlinojedcev v okolju: vplivi na pomlajevanje gozda in lupljenje mlajšega drevja, transport hranil, zoohorija, posredni učinki na ostale vrste itn. Zato verjamemo, da so rezultati zanimivi za širši krog raziskovalcev po svetu, saj so našteti vplivi in ekološke vloge velikih rastlinojedcev eno vročih raziskovalnih vprašanj. Z vidika povečevanja znanja so pomembni tudi rezultati obsežnih terenskih meritev popašenosti s klasičnim pristopom primerjave pridelka pod kletkami in na parnih ploskvah izpostavljenih paši divjadi. Podatki o stopnji popašenosti so bili doslej sicer že nekajkrat objavljeni v obliki izvirnih znanstvenih člankov, vendar pa so skoraj vse raziskave temeljile na manjšem številu vzorčnih ploskev in so praviloma potekale na geografsko homogenejših območjih. Primerjalna prednost in dodano znanje naše raziskave je v opravljenih analizah palete dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo popašenosti, npr. gostota jelenjadi, gozdnatost, oddaljenost od gozdnega roba in intenzivnost vzdrževanja travnikov, saj njihovo poznavanje omogoča napovedovanje in zaokroža poznavanje tematike kot take. Zato bodo rezultati zanimivi tudi za domačo in tujo znanstveno sfero. Podobno velja tudi za analizo vplivov paše jelenjadi na kakovost pridelanega travinja, saj se pričujoča raziskava od predhodnih razlikuje po pestrosti in številu vzorčnih ploskev. Divjad in njeno upravljanje proži močne čustvene reakcije številnih interesnih skupin, katerih pogledi so pogosto tudi nasprotujoči. Zlasti reaktivne so v teh ozirih škode pod divjadi. Obenem pa je ekonomsko delovanje kmetijstva v mnogih EU državah vključno s Slovenijo v veliki meri odvisno od subvencioniranja in drugih vlaganj sredstev davkoplačevalcev. Zato se pri upravljanju divjadi ter zavarovanih vrst (zlasti velikih zveri) in njihovih vplivov na prostor in človeka vse pogosteje izvaja in v prakso vpeljuje rezultate javnomnenjskih raziskav ključnih interesnih skupin. Tovrstno raziskavo smo izvedli tudi v pričujočem projektu na reprezentativnem vzorcu. Ker gre po poznavanju avtorjev za prvo tako raziskavo v svetu, ki obravnava škode zaradi popašenosti na travnem travinju so njeni rezultati dovolj zanimivi tudi za tujo in domačo znanstveno sfero.
Pomen za razvoj Slovenije
Upoštevaje vsa ostala aktualna operativna in razvojna vprašanja pri upravljanju prostoživečih živali, zlasti pa v kmetijstvu, neposredni učinki pričujočega projekta (ki je sicer dosledno sledil razpisani temi) za razvoj Slovenije, verjetno ne sodijo med največje. Projekt je neposredno pomemben predvsem v prizmi premišljene in celostne razrešitve ene od čedalje pomembnejših konfliktnih situacij med lovstvom in kmetijstvom in posledičnega zmanjševanja stalnih pritiskov na resorno ministrstvo MKO, ki pokriva obe stroki/panogi. Večji pa so njegovi potencialni posredni učinki. Po naši zakonodaji, ki je glede škod zelo rigorozna, upravljavci lovišč odgovarjajo za vso škodo po divjadi na lovnih površinah. Vendar se v praksi uveljavljajo predvsem škode na kmetijskih kulturah, bistveno redkeje pa tudi škode v gozdu ali na vzdrževanih travnikih. Zelo podobno velja tudi za ostale države v Evropi. Sistem, v katerem bi se namreč dosledno plačevalo prav vse »škode« po divjadi, ekonomsko namreč ne bi bil vzdržen in bi lahko vodil v iztrebljenje vrst. Za škode na vzdrževanih traviščih pri nas še ni bilo sprejete metodologije vrednotenja, kar je bil eden ključnih rezultatov pričujočega projekta in bo kot precedens verjetno v pozitivni smeri sovplival tudi na politiko obravnave škod v gozdu in drugih škod po divjadi. V nasprotju z našimi predlaganimi rešitvami, ki so celostno upoštevale vse pomembne ekonomske, ekološke in sociološke dejavnike ter ozadja, in strmele h kompromisu med deležniki, bi imele morebitne nedodelane in enostranske rešitve izrazito negativne posledice za segmente kmetijstva in/ali lovstvo s pomembnimi gospodarskimi in razvojnimi posledicami. Projekt smo pripravili tako, da je mogoče rezultate takoj prenesti v prakso. Odškodnine zaradi popašenosti bodo neposredno in takoj gospodarsko pomembne le za majhno skupino lastnikov zemljišč, ki so močneje oškodovani, a do sedaj niso prejemali primerne odškodnine. Ker pa povečane škode nastopajo na območjih z največjimi gostotami jelenjadi, bo urejen odškodninski sistem prek grožnje izplačila škod (in sistem drugi predvidenih ukrepov za zmanjševanje problematike popašenosti) dodatno motiviral upravljavce in načrtovalce s teh območij k boljši uskladitvi gostot divjadi z okoljskimi zmožnostmi, kar bo pozitivno vplivalo tudi na zmanjšanje ekonomskih škod po divjadi v gozdovih in na obdelovalnih površinah in še izboljšalo upravljanje divjadi kot pomembnega obnovljivega naravnega vira v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
