Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Značilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B280  Biomedicinske vede  Živalska ekologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Siva vrana, urbana naselja, spremljanje številčnosti, vedenje vran, telemetrija, plenjenje gnezd, konflikti z ljudmi, izobraževanje, javno mnenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12031  dr. Samar Al Sayegh Petkovšek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2015 - 2016  330 
2.  32249  Branko Bakan  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  100 
3.  24375  dr. Elena Bužan  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  323 
4.  08032  dr. Miran Čas  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2015  243 
5.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  606 
6.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2016  57 
7.  35362  dr. Katarina Flajšman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  163 
8.  23167  Boris Jakop    Tehnični sodelavec  2014  14 
9.  13134  dr. Franc Janžekovič  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2015  510 
10.  29582  dr. Ida Jelenko Turinek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2016  163 
11.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  438 
12.  30210  dr. Tina Klenovšek  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2015  93 
13.  17424  Franc Kljun    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  49 
14.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  545 
15.  23161  Klemen Kotnik  Geografija  Raziskovalec  2014  102 
16.  29816  dr. Miha Krofel  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2015 - 2016  691 
17.  18112  dr. Boštjan Pokorny  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2014 - 2016  849 
18.  23000  dr. Helena Poličnik  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2014  215 
19.  18628  dr. Hubert Potočnik  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  249 
20.  12467  PETER SKOBERNE  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2016  517 
21.  14455  dr. Andrej Sovinc  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2015  258 
22.  31551  Matija Stergar    Raziskovalec  2014  114 
23.  13962  dr. Andrej Šorgo  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2014 - 2016  727 
24.  18465  dr. Natalija Špeh  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2016  190 
25.  23168  Marjeta Zaluberšek    Tehnični sodelavec  2014  97 
Organizacije (6)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.761 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.117 
3.  1007  Eurofins ERICo Slovenija Inštitut za ekološke raziskave d.o.o.  Velenje  5583055000  2.442 
4.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.575 
5.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  16.792 
6.  2872  Fakulteta za varstvo okolja  Velenje  2257092  3.182 
Povzetek
V zadnjih desetletjih po svetu narašča številčnosti različnih vrst vran, v Evropi zlasti sive vrane (Corvus cornix) in tudi črne vrane (Corvus corone), ki so v ekspanziji predvsem v (sub)urbanih območjih. Čeprav dejanske številčnosti sive vrane in trendov le-te v Sloveniji trenutno ne poznamo dovolj dobro, pa v zadnjih desetletjih tudi pri nas številčnost vran zagotovo narašča v vseh večjih mestih. Naraščanje številčnosti vran v (sub)urbanih območjih je v zadnjih desetletjih privedlo do pojavljanja vse več problemov oz. konfliktov z ljudmi. Tudi v Sloveniji je v zadnjem desetletju registriranih vse več tovrstnih konfliktov, med katere sodijo zlasti škode na premoženju (zlasti na delih stavb, pohištvu in avtomobilih), motenje prebivalcev zaradi oglašanja vran, onesnaževaje mestnih površin z iztrebki, zaznani so bili tudi napadi (gnezdečih) vran na prebivalce. Kot zelo moteč dejavnik prisotnosti vran v mestnem okolju prebivalci pogosto navajajo tudi plenjenje gnezd ptic pevk in preganjanje odraslih osebkov manjših vrst ptic, kar lahko po njihovem mnenju vpliva na ogroženost teh vrst. Najpomembnejše težave, povezane s problematiko (sivih) vran v (urbanem) okolju, so: (i) premajhno poznavanje prisotnosti, številčnosti in populacijskih trendov sive vrane tako v mestih kot tudi v Sloveniji na sploh; (ii) nepoznavanje ekologije (sivih) vran, njihovih ekosistemskih vlog in medvrstnih odnosov v urbanem okolju; (iii) naraščanje števila konfliktnih dogodkov z ljudmi ob hkratnem preslabem poznavanju vzročnih dejavnikov, ki pripeljejo do njih; (iv) pomanjkanje podatkov o učinkovitosti in uporabnosti različnih metod in ukrepov za lokalno zmanjšanje številčnosti vran ter predvsem za zmanjšanje števila konfliktov z ljudmi; (v) stihijsko reševanje problemov, ki lahko ima ob sedanjem posploševanju problematike na vse vrste vran negativne vplive tudi na zavarovane vrste, npr. na poljsko vrano (Corvus frugilegus); (vi) stigmatizacija sive vrane kot vrste, ki je v (urbanem) okolju samo v negativnih interakcijah s prebivalci in ima močne negativne vplive na druge vrste ptic. Zaradi navedenega je potrebno pristopiti k sistematičnemu prepoznavanju in reševanju problemov, povezanih s sivo vrano v urbanih območjih Slovenije, in sicer na več nivojih: (i) s sistematičnim spoznavanjem ekologije sivih vran v urbanem okolju, npr. gnezditvenih navad, socialne organiziranosti, plenjenja gnezd drugih vrst ptic itn.; (ii) z vzpostavitvijo sistema za prepoznavanje in registriranje različnih konfliktnih dogodkov med prebivalci in vranami; (iii) analizirati (tudi na podlagi študija literature) in preizkusiti učinkovitost različnih ukrepov za zmanjšanje števila in obsega konfliktnih situacij med vranami in ljudmi ter pripraviti podlage za implementacijo najprimernejših ukrepov v prakso; (iv) izboljšati odnos in strpnost ljudi do (sivih) vran v urbanem okolju. Upoštevaje trenutno stanje želimo s predlaganim projektom prispevati k boljšemu razumevanju ekologije in konfliktnosti (zlasti sivih) vran v urbanem okolju ter posledično k ustreznejšemu upravljanju s sivo vrano, ki bo sprejemljivo za vse deležnike. Konkretni cilji so: (i) ugotoviti številčnost sive vrane v Sloveniji, in sicer s poudarkom na urbanih okoljih vseh večjih mest, kjer bomo sočasno ugotavljali tudi številčnost drugih vrst iz rodu vran – črne vrane, poljske vrane in kavke; (ii) preučiti biologijo in vedenjske vzorce (teritorialnost, socialno organiziranost, prostorsko obnašanje itn.) »urbanih« sivih vran v primerjavi z »neurbanimi« vranami; (iii) ugotoviti vpliv sive vrane (plenjenje) na populacije ostalih vrst ptic; (iv) identificirati probleme, ki jih povzročajo siva vrana in ostale vrste vran v mestih, in vzpostaviti platformo za sprotno on-line registracijo tovrstnih dogodkov; (v) v praksi preizkusiti različne ukrepe za reševanje problemov, ki nastajajo pri interakciji vrane–človek, in pripraviti predloge, protokole in strokovne podlage za implementacijo predlaganih metod/ukrepov v prakso; (v
Pomen za razvoj znanosti
Kljub številčnosti, prostorski razširjenosti, pogostnosti in konfliktnosti je bila siva vrana (podobno kot tudi vse druge vrste iz družine vranov) do nedavnega v slovenskem prostoru skoraj povsem neraziskana vrsta. Z izvedbo projekta smo pridobili pomembna nova dognanja o biologiji/ekologiji sive vrane in o možnih upravljavskih ukrepih za zmanjšanje konfliktnih dogodkov z ljudmi, s čimer smo doprinesli k novim odkritjem tudi v širšem evropskem kontekstu: (i) spoznali smo gnezditvene preference sivih vran v izbranih mestih, kar omogoča načrtovanje oblikovanja drevnine v najbolj problematičnih delih mest, v okolici t. i. vročih točk; (ii) med prvimi v svetu smo s pomočjo telemetrije ugotovili osnovne značilnosti prostorskega vedenja sivih vran v mestih; (iii) pridobili smo pomembna nova spoznanja o plenilskemu pritisku sivih vran na gnezda ostalih vrst ptic; (iv) preliminarno smo ugotovili jakost in pomen nekaterih konfliktnih dogodkov, kot so vpliv iztrebkov vran na avtomobilsko karoserijo, vnos hranil (dušika in fosforja) v okolje z iztrebki vran, vpliv gnezdenja in prenočevanja vran na vitalnost dreves; (v) pridobili smo povsem nova, v svetu še nepoznana spoznanja o odnosu ljudi do vran, dojemanju njihove vloge in o sprejemljivosti možnih ukrepov za zmanjšanje števila konfliktnih dogodkov med ljudmi in vranami. Z vidika razvoja znanosti in stroke je velikega pomena, da je izvedba projekta temeljila na integracijskem in interdisciplinarnem pristopu, tj. vključitvi in povezovanju znanja ter izkušenj številnih domačih raziskovalcev prostoživečih živali. Velika interdisciplinarnost skupine je omogočila prepletanje različnih znanj s področij biotehniških, naravoslovnih in družboslovnih ved, kar je imelo za posledico oplemenitenje parcialno pridobljenih podatkov. Zelo pomembno je, da so bile v izvedbo projekta prvič povezane prav vse slovenske raziskovalne institucije s področja raziskav divjadi (tj. kar sedem raziskovalnih skupin, med njimi vse tri javne univerze, en samostojen visokošolski zavod, en javni raziskovalni zavod in eno podjetje). Slednje je poleg pozitivnega učinka na krepitev interdisciplinarnosti raziskav v Sloveniji omogočilo tudi nadaljnji razvoj pomembnega, a žal še vedno močno podhranjenega raziskovalnega področja (raziskave prostoživečih živali). Za razvoj znanosti je velikega pomena že doseženo vključevanje v mednarodno raziskovalno sfero (čeprav je bil pričujoči CRP projekt v osnovi zelo aplikativen, smo vendarle v ugledni mednarodni reviji že uspeli objaviti en izvirni znanstveni članek, drugi je v postopu objave; rezultate smo predstavili tudi na dveh znanstvenih konferencah), ki omogoča večji dostop do tujih znanj in prenos le-teh h končnim uporabnikom. Posledično so ustvarjeni tudi pogoji za bistveno povečano mednarodno aktivnost in mobilnost slovenskih raziskovalcev s področja raziskav divjadi, kar med drugim zagotavljajo tudi doseženi neformalni dogovori o sodelovanju na področju raziskav vran s kolegi z Madžarske in Velike Britanije. V sklopu projekta smo pridobili tudi nekaj enostavne raziskovalne infrastrukture (npr. VHF in GPS naprave za telemetriranje ptic, kletke za odlov vran), kar nam bo v prihodnje omogočilo izvedbo novih oz. bolj poglobljenih raziskav vran in primerljivih vrst ptic. Pri teh bomo poudarek namenili pripravi in izvedbi skupnih projektov s kolegi iz tujine, s katerimi se že dogovarjamo tudi o skupnih objavah, ki bi temeljile predvsem na uporabi in obdelavi v sklopu projekta zbranih podatkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedba projekta je omogočila pridobitev mnogih odgovorov, ki bodo v prihodnje odgovornim (zlasti predstavnikom resornega ministrstva) omogočili izvedbo aktivnosti za izobraževanje in ozaveščanje prebivalcev mest, in sicer tako v smislu boljšega poznavanja vran in zmanjšanja njihove negativne stigmatizacije kot tudi izvedbe konkretnih ukrepov za pravočasno zmanjšanje tveganja za pojav konfliktnih dogodkov. Tako je na podlagi dosežkov projekta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije že pripravilo osnutek informativne zgibanke, ki bo spomladi dostopna v vseh večjih slovenskih mestih. Pomembno je, da smo v zaključnem delu projekta ovrednotili mnoge ukrepe za zmanjšanje konfliktov z vranami z vidika njihove ustreznosti, tehnične izvedljivosti, družbene sprejemljivosti in zakonitosti, kar bo v nadaljevanju omogočilo tudi sprejem najbolj primernih ukrepov v različnih situacijah. Med izvedbo projekta je bil poudarek na intenzivnem prenosu raziskovalnih dognanj h končnim uporabnikom (npr. predstavitve na strokovnih dogodkih, več predstavitev predstavnikom sofinancerja) in drugi zainteresirani javnosti (zlasti prek vzpostavitve spletne strani projekta in povezave med raziskovalnim ter pedagoškim procesom). Izvedba projekta je prispevala tudi k ciljnemu izobraževanju, usposabljanju in vzgoji lastnih kadrov, med katerimi bodo v prihodnje vsaj nekateri lahko prevzeli pomembno vlogo v domačem in širšem evropskem raziskovalnem prostoru. Tako je bila v projektno skupino od samega začetka vključena mlada raziskovalka, ki se je usposabljala na področju ekologije divjadi. Izdelane so bile tudi tri magistrske in štiri diplomske naloge na različnih študijskih programih vseh sodelujočih visokošolskih zavodov (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru; Fakulteta za naravoslovje, matematiko in informacijske tehnologije Univerze na Primorske; Visoka šola za varstvo okolja), kar je diplomantom omogočilo pomembno širjenje znanj in kompetenc. Slednje kaže ne veliko družbeno dodano vrednost projekta. Interdisciplinarno in heterogeno sestavljena projektna skupina bo tudi v prihodnje delovala povezano in tako spodbujala povezovanje izobraževanja, raziskovanja in podjetništva ter posledično povečevala mobilnost znanja, idej in ljudi v družbi. Novo pridobljena znanja med samo izvedbo projekta, možnost večjega dostopa do tujih znanj, še zlasti pa proaktivno oblikovanje javnega mnenja na podlagi javnomnenjskih analiz (povečanje strpnosti do vran in sprejemljivosti različnih ukrepov za zmanjšanje števila konfliktnih dogodkov med vranami in prebivalci) bodo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v nadaljevanju omogočile precej lažje, sistematično obvladovanje in reševanje problemov, povezanih s prisotnostjo ter naraščanjem številčnosti vran v mestih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno