Projekti / Programi
Presoja raziskovalnih skupin na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in živilstva v Sloveniji in v primerljivih državah
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.13.00 |
Družboslovje |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H100 |
Humanistične vede |
Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika |
Koda |
Veda |
Področje |
5.08 |
Družbene vede |
Mediji in komunikacije |
Bibliometrijski kazalci, raziskovalni rezultati, prenos znanja. primerjalna analiza
Raziskovalci (16)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
08784 |
dr. Tomaž Bartol |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
279 |
2. |
09565 |
dr. Borut Bohanec |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
592 |
3. |
05735 |
dr. Majda Černič Istenič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
418 |
4. |
33373 |
Doris Dekleva Smrekar |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
48 |
5. |
11253 |
dr. Jurij Diaci |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
716 |
6. |
19106 |
dr. Miha Humar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
1.328 |
7. |
06594 |
dr. Primož Južnič |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Vodja |
2014 - 2016 |
548 |
8. |
30667 |
Mihaela Kosančič |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
0 |
9. |
10201 |
dr. Borut Likar |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
797 |
10. |
30411 |
Miro Pušnik |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
107 |
11. |
34292 |
Gregor Ramovš |
|
Tehnični sodelavec |
2014 |
0 |
12. |
30838 |
dr. Marko Ropret |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2014 |
83 |
13. |
33119 |
Barbara Rugelj |
Reprodukcija človeka |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2015 |
0 |
14. |
20500 |
mag. Karmen Stopar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
114 |
15. |
32172 |
dr. Peter Štrukelj |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
89 |
16. |
19614 |
dr. Polona Vilar |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
288 |
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalci se prilagajajo spreminjajočim se pravilom, ki usmerjajo odločitve o poteku in ciljih raziskovalnega dela ter projektih in so vezani na financiranje s strani raziskovalnih agencij. Če so raziskovalne agencije dovolj globoko uveljavljene in sprejete kot posredniki med znanstveno politiko in znanstveno skupnostjo, ima vsaka odločitev, ki jo sprejmejo, lahko podoben učinek kot neposredne spremembe v sistemu financiranja. Raziskovalci in njihove organizacije lahko prilagajajo svoje vedenje in organizacijo do novih zahtev raziskovalnih agencij na različne načine, ki pa ne vplivajo negativno na njihovo raziskovalno delovanja.
Zato je pomembno najti mehanizme, ki bi omogočali korektno presojo kvalitete in odličnosti znanstvenega raziskovanja, ki pa bi istočasno upoštevali tudi značilnosti posamezne vede oz. znanstvenega področja. Te mehanizme lahko najdemo na različne načine. Vede lahko primerjamo med seboj glede na različne scientometrijske, bibliometrijske in tudi informetrijske kazalnike. Druga možnost je v mednarodni primerjavi, kjer primerjamo raziskovalne skupine z istih raziskovalnih področjih v primerljivih državah.
S pomočjo bibliometrijskih kazalcev pridobiti podatke o raziskovalnih dosežkih na področju biotehnike v primerljivih državah Evropske unije.
Pregled sedanjega sistema izbire recenzentov na področju projektov s področja biotehnike in primerjava z drugimi vedami.
Analizo informacijskega vedenja in uporabe informacijskih virov s strani raziskovalcev
Na osnovi teh analiz bi pripravili osnutke priporočil za oblikovanje dodatnih/ustreznejših meril in načinov ugotavljanja odličnosti, kakovosti projektov in prenos v prakso. To bi bila tudi osnova za predlog načrta aktivnosti za prihodnji razvoj raziskovanja na področju biotehnike ( kmetijstva, gozdarstva, ribištva in živilstva) v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
V našem projektu smo želeli pridobiti boljši vpogled v objavljene rezultate na raziskovalnem področju kmetijstva, s poudarkom na raziskovalnih skupinah, ki na teh področjih delujejo. Raziskovalne skupine niso strogo povezane z ustanovo, ampak povezujejo raziskovalce, ki svoje raziskovalno delo predstavljajo s skupnimi objavami. Te ustanove segajo od velikih fakultet na eni strani, in malih in specializiranih raziskovalnih inštitutov na drugi. Takšne razlike lahko načeloma ovirajo primerjavo. Gre za eno večjih metodoloških zagat v bibliometrijskih in širše scientometrijskih raziskavah. Naši rezultati so pokazali, na primeru Slovenije, kako je mogoče podatke o objavah raziskovalnih objavah ustrezneje klasificirati in analizirati.
Pomen za razvoj Slovenije
Čeprav je kmetijstvo uveljavljeno kot pomembno področje znanosti, je bistveni del raziskav s tega področja razvrščenih v objavah, ki so po obstoječih klasifikacijah zunaj njenega obsega in sedanje evidence ne odražajo celovito številnih vidikov dejavnosti na tem znanstvenem področju. Široko uporabljeni sistemi razvrščanja in njene generične kategorije, torej lahko del kmetijstva postavi v slabši položaj pri vrednotenju in primerjavi raziskovalnih rezultatov, če temelji izključno na znanstvenih področjih. Ne gre za specifično slovenski problem, podobne rezultate so dobili tudi drugi raziskovalci. Z našo raziskavo smo to hipotezo potrdili, a za razliko od drugih raziskovalcev, na celoviti nacionalni populaciji, torej vseh raziskovalcev, ki delujejo znotraj države. Zato so tudi rezultati objavljeni v najbolj ugledni reviji s področja bibliometrije Scientometrics, saj so rezultati pomembni za celotno področje, ki temelji na tovrstnih klasifikacijah po znanstvenih področjih in podpodročjih. Rezultati projekta so tudi zanimivi za izboljšanje sedanjega ekspertnega sistema ARRS. Tako na področju samega SICRIS-a kot tudi pri izbiri recenzentov. Sedanji sistem financiranja raziskovalnega dela, ocenjevanje njegovih dosežkov ter prenosa rezultatov v prakso, gospodarstvo in širše družbeno okolje je sicer dobro uveljavljen in informacijsko podprt. V veliki meri je tudi transparenten, kar pomeni, da ga ja možno dobro spremljati in evalvirati. Rezultati projekta omogočajo takšno evalvacijo na izbranih znanstvenih področij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo