Projekti / Programi
Temeljne pravice državljanov in tujcev v Evropski uniji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S110 |
Družboslovje |
Pravo |
Koda |
Veda |
Področje |
5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Temeljne pravice, pravo Evropske unije, EU državljanstvo, migracije, azil, nediskriminacija
Raziskovalci (1)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
27894 |
dr. Neža Kogovšek Šalamon |
Pravo |
Vodja |
2014 - 2016 |
384 |
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
0366 |
Mirovni inštitut |
Ljubljana |
5498295000 |
3.563 |
Povzetek
Izhodišče projekta so hitro razvijajoči se pravni standardi na področju temeljnih pravic na nacionalni, evropski in globalni ravni ter njihovo prepletanje in so-učinkovanje. Intenzivna normativna dejavnost Evropske unije na področju temeljnih pravic povzroča vpeljevanje novih pristopov k temeljnim pravicam, s tem pa se pojavljajo tudi nove dileme in trenja med različnimi pravnimi normami in ravnmi pravne regulacije – pravom EU (vključno z Listino o temeljnih pravicah), nacionalnim pravom držav članic EU, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in mednarodnim pravom.
Področja v pristojnosti EU, kjer je normativna dejavnost najbolj intenzivna in ki izrazito posegajo v temeljne pravice, so: 1) državljanstvo EU in svoboda gibanja državljanov EU, 2) migracije – vstop, prebivanje in vračanje tujcev v tretje države, 3) azil/mednarodna zaščita in 4) prepoved diskriminacije. Na teh področjih je bila v zadnjih petnajstih letih sprejeta vrsta sekundarnih pravnih virov, ki podrobno določajo nove zaveze držav članic na področju temeljnih pravic in krepijo zaščito posameznika pred arbitrarnimi posegi. Ker gre za področja, ki so tesno povezana z osebno integriteto in dostojanstvom osebe ter posledično z možnostjo uresničevanja njegovih/njenih temeljnih pravic, je vprašanje medsebojne skladnosti pravil na različnih ravneh izjemnega pomena.
Konkretno se bomo v projektu ukvarjali z vprašanjem, kakšen je pomen EU državljanstva za varstvo temeljnih pravic posameznikov; koliko veljave še imajo pogoji, katerih izpolnjevanje se zahteva za uresničevanje svobode gibanja in ali je svoboda gibanja zagotovljena tudi rastoči skupnosti istospolnih partnerjev, katerih zveza je pravno priznana, in njihovih družin. Vprašali se bomo, kakšen je vpliv protidiskriminacijskih direktiv EU in sodne prakse Sodišča EU, ki izhaja iz njih, na varstvo pred diskriminacijo v Evropi, pa tudi, kako preseči hierarhije enakosti, ki jih direktivi ustvarjata. V okviru migracij bomo obravnavali vprašanje, kakšne zaveze na področju človekovih pravic imajo EU in njene države članice pri izvajanju ekstrateritorialnega mejnega nadzora in ali so te zaveze ustrezno spoštovane. Na področju azila bomo obravnavali najbolj aktualna vprašanja in sicer najprej dostop do azilnega postopka, nato pa pospešene azilne postopke, ki predstavljajo večino vseh azilnih postopkov. Vprašali se bomo, ali jih je mogoče šteti za poštene in ali so prosilcem v teh postopkih zagotovljena učinkovita pravna sredstva. Nadalje bomo obravnavali vprašanje trenutne ureditve "delitve bremen" med državami članicami z vidika temeljnih pravic in normativnih sprememb, ki so na tem področju potrebne.
Namen projekta je navedene teme obravnavati presečno. To pomeni, da bomo v okviru projekta prepletali npr. vprašanja svobode gibanja in nediskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, vprašanje migracij in azila z vprašanjem nediskriminacije zaradi državljanstva, rase, etnične pripadnosti in veroizpovedi ter vprašanje EU državljanstva z vprašanjem migracij.
Splošni cilj projekta je generiranje novih znanj in novih rešitev, temelječih na znanosti. Specifični cilji projekta so: analizirati stanje temeljnih pravic v EU na navedenih področjih, upoštevajoč nacionalno, evropsko in mednarodno zakonodajo ter domačo, tujo in mednarodno sodno prakso ter njihovo prepletanje; identificirati prednosti, pomanjkljivosti in nadaljnje izzive za pravno ureditev EU z vidika instrumentov varstva temeljnih pravic (zlasti Listine o temeljnih pravicah in sodne prakse Sodišča EU in ESČP); artikulirati normativne pristope in pristope sodne prakse; oblikovanje novih konceptov in poglobitev razumevanja temeljnih pravic; prek objavljanja raziskovalnih rezultatov v Sloveniji približati obravnavane teme slovenski pravni sferi; in prek objavljanja raziskovalnih rezultatov v mednarodnih revijah prispevati k akademski razpravi na ravni EU in mednarodni ravni ter s tem promovirati slovenske raziskovalne dosežke v svetu.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je omogočil vključitev v akademske in strokovne razprave in prispevanje novih objav tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Tako sta denimo članka o svobodi gibanja, objavljena v revijah Delavci in delodajalci ter Pravna praksa – Priloga, prva članka v slovenski pravni literaturi, ki celovito naslovita intersekcijo svobode gibanja, EU državljanstva in nediskriminacije zaradi spolne usmerjenosti. Članek o posredni diskriminaciji, objavljen v Pravniku, je prvi članek na to temo v slovenskem jeziku in prva analiza primerov slovenske sodne prakse s tega področja. Prav zaradi pomanjkanja tovrstnih prispevkov, ki so sicer v tuji literaturi relativno pogosti, sem v članek vključila razpravo o terminologiji, povezani s pravno definicijo posredne diskriminacije. V članku sem obravnavala tudi napačno uporabo koncepta posredne diskriminacije na Vrhovnem sodišču. Članek o načelu varstva pravic strank temelji na prvi terenski raziskavi o uresničevanju tega načela v praksi, hkrati pa članek uvaja tudi nov pravnoteoretski koncept »učinkovite interpretacije« tega načela. Članek, objavljen v mednarodni reviji International Migration, je med najbolj uspešnimi rezultati projekta. Vsebinsko gradi na tematizacijah eksternalizacije mejnega nadzora, širitve EU in njenega vpliva na področje Zahodnega Balkana in je zaradi obširnega svetovnega zanimanja za te teme in to področje lahko zanimiv za zelo široko akademsko sfero. Po pogodbi z založbo, ki izdaja revijo International Migration, ga lahko po enem letu (torej junija 2017) objavim na odprti način na osebnih spletnih straneh, kot je na primer profil na portalu Academia.edu. Zbornik »Razor-Wired« je imel izjemno širok doseg, v enem letu od izida je bil že večkrat citiran. Njegova vrednost je bila ne le v tem, da je izšel kot znanstvena monografija, saj je bil opremljen z recenzijami, povzetki in ključnimi besedami, temveč tudi v tem, da je izšel v angleščini in da je analiziral dogajanje v kontekstu »begunske krize« ki je takrat še potekala. Zbornik je torej predstavljal izjemen vir informacij za vse, ki so se zanimali za pravne, sociološke in politološke analize dogajanja v Sloveniji in njeni okolici. Ker je bil prosto dostopen na spletu, je bila možna njegova široka uporaba. Rezultati mojega prispevka iz zbornika so bili široko diseminirani, saj sem jih predstavila na več konferencah v Sloveniji in tujini. Po izteku projekta je možno ugotoviti, da je projekt pomembno prispeval k tematizaciji obravnavanih pravnih vprašanj – temeljnih pravic, svobode gibanja, EU državljanstva, nediskriminacije, azila in migracij. Ta so s pomočjo projekta dobila vidnost v slovenskem pravnem kontekstu, kar je bil glavni namen projekta. Na vseh ključnih temah je projekt v slovenski raziskovalni prostor prispeval publikacije, v katerih so bila predstavljena številna nova spoznanja. To je pomembno, saj se je že v času izvajanja terenske raziskave, v okviru katere je bilo opravljenih 16 intervjujev, izkazalo, da gre v Sloveniji za podzastopane teme, saj je bilo za nekatera vprašanja zelo težko identificirati intervjuvance, ki bi sploh imeli ustrezno znanje. To kaže, da je imel projekt pomembno dodano vrednost, saj je generiral nova znanja. Vidnost so dosegli rezultati zlasti na področjih azila in migracij, ki sta bili v času trajanja projekta najbolj aktualni temi. Na osnovi novih spoznanj sem tudi uspešno pridobila svoj prvi temeljni raziskovalni projekt, ki bo z novimi rezultati multipliciral in znatno nadgradil rezultate podoktorskega projekta. Pri tem velja omeniti še, da vsi podatki, pridobljeni v okviru terenske raziskave na področju temeljnih pravic, sploh še niso bili uporabljeni za pripravo znanstvenih objav. Podatki, ki so preliminarno analizirani v zaključnem poročilu tega podoktorskega projekta, so namreč izjemno obsežni in predstavljajo material za nadaljno analizo in pripravo novih publikacij.
Pomen za razvoj Slovenije
Če želi Slovenija (njeno uradništvo, politični predstavniki, raziskovalci itd.) enakovredno sodelovati v postopkih oblikovanja politik EU na področjih, ki jih je pokrival raziskovalni projekt, potrebuje o teh temah ustrezno znanje in razumevanje. Gre za teme, ki so bistvene za delovanje evropskih družb, saj pomembno zaznamujejo večino evropskih prebivalcev, v kontekstu politik migracij in azila pa tudi prebivalcev drugih regij in celin. Svoboda gibanja oseb je eno od štirih najpomembnejših načel delovanja EU. Nediskriminacija je eno najpomembnejših načel, ki je svoje mesto našlo ne le v Listini o temeljnih pravicah EU, temveč tudi v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Migracije in azil so eno od najpomembnejših področjih onkraj teme prostega trga, na katerih se pričakuje delovanje in odzivanje EU kot celote, poleg tega pa je bilo področje azila uvrščeno tudi v prvi steber, na katerem ima EU večje pristojnosti od držav članic. Gre torej za ključne teme, na katerih neprestano potekajo razprave in premisleki o prihodnosti. Le dovolj znanja in poglobljenega razumevanja teh tematik v vseh državah člancah EU, vključno s Slovenijo, lahko prispeva k zmožnosti za premislek in kreiranje novih, inovativnih politik in ukrepov ki bodo učinkovite, a še vedno skladne s standardi temeljnih pravic. Pri tem je pomembno zagotoviti zmožnost premisleka zunaj ustaljenih, administrativnih, enostavnih in predvidljivih miselnih okvirjev. In prav k temu je želel prispevati ta projekt.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo