Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Akustemologija zvonjenja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
zvonjenje, zvočna krajina, akustemologija, hrup, glasba
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  26012  dr. Mojca Kovačič  Etnologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2016  289 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Projekt se ne bo osredotočal le na glasbo kot »rezultat človeške organizacije zvoka« (Blacking 1973: 3), temveč bo globlje posegel v razumevanje samega zvoka, zvočnega okolja in njegovega vpliva na posameznika in družbo. Pri tem se bo raziskava oprla predvsem na že uveljavljene študije zvoka v prostoru in družbi, kot so študije zvočne krajine, ekologija zvoka, antropologija zvoka. Predmet raziskave bodo zvonovi, zvonjenje in pritrkavanje ter njihov vpliv na človeka in okolje, obratno pa ne bodo spregledani tudi vplivi človeka, družbe in politike na zvonove in njihov zvok. Oba vidika sta zelo povezana, saj je ravno poseg človeka v zvočnost posledica njegovega sprejemanja in razumevanja zvočnosti. Projekt se bo osredotočal predvsem na sodobne individualne in javne percepcije zvonjenja cerkvenih zvonov pri čemer bo izpostavljeno vprašanje razumevanje zvočnosti zvonov kot obliko glasbe ali vir hrupa. Kdaj (zjutraj, ponoči, zvečer, podnevi, med tednom, ob vikendih) in v kakšnem okolju (ruralnem, urbanem, stanovanjsko naselje v bližini cerkva, bivališče oddaljeno od vira zvonjenja) ista zvočnost ustvarja pomene nezaželenega zvoka (hrupa) in zaželenega zvoka. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi glasbenostrukturni parametri zvonjenja, ki vplivajo na percepcijo zvoka, to so jakost zvoka, ritmična ubranost zvonjenja, kakovost zvoka, uglasitev zvonov, zvočni spekter zvonov, ipd. Percepcija zvoka pa ne obstaja le na fizični ravni temveč vključuje tudi izkustveno, zato bo na primeru zvonjenja zvonov v Sloveniji izprašana njegova vloga predvsem v družbenem in političnem kontekstu. Glavni cilj raziskave je izprašati meje med hrupom in glasbo skozi prizmo zvonjenja v sodobnih družbenih, kulturnih in političnih kontekstih. Raziskava ki se bo ukvarjala z študijo zvoka v prostoru in odstrla njegovo povezavo z družbo, človeškim vedenjem in okoljem, bo prva na področju humanistike (in etnomuzikologije) v Sloveniji. Dotaknila se bo različnih raziskovalnih področij (predvsem etnologije, sociologije in antropologije in akustike), in tako nudila možnosti, da se ta področja pričnejo ukvarjati tudi z akustično dimenzijo sveta in njegovo vlogo v družbi.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenskem znanstveno-raziskovalnem prostoru je to prvi projekt, ki se ukvarja z zvokom z vidika raziskovalnih pristopov, ki so poznani v okviru zvočnih študij, akustemologije in akustične ekologije. Ti preučujejo odnose, posredovane z zvokom, med živimi bitji in njihovim okoljem. Medtem, ko je bilo v etnomuzikologiji in glasbeni antropologiji v ospredju zanimanja glasba, se projekt z odnosom do zvoka odmika od razumevanja glasbe kot estetske ali strukturne kategorije ter glasbo postavlja ob bok drugim zvokom v prostoru (javnem, zasebnem, urbanem...). Pomemben prispevek je tudi vključenost gesel s področja zvočnih študij v (pravkar v prelom oddani) Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki ga avtorica dela skupaj s strokovnjaki s področja slovaropisja, kampanologije in cerkvene zgodovine ter avtomatizacije zvonov. Slovar bo pomembno prispeval k uveljavitvi terminologije v slovensko izrazoslovje. Projekt s predstavitvijo na številnih mednarodnih konferencah vstopa tudi v mednarodni raziskovalni prostor, s čimer prispeva model, ki je lahko uporaben za raziskave religioznih zvočnih krajin ali urbanih identitetnih prostorov v globalnem kontekstu. V nacionalnih okvirih etnomuzikološke vede pa predstavlja inovativen pristop v raziskavah družbenokulturnih pojavov. Raziskovalni rezultat kot je zvočna karta zvonjenja je prispevek k mapiranju evropskih urbanih prostorov, služi pa lahko tudi predstavitev določenega segmenta dediščine mesta Ljubljane. Podatki so tako odprti in vir za kampanološko in umetnostnozgodovinsko stroko, prispevajo pa k obveščanju širše javnosti o historični in umetniški vrednosti zvonov in s tem k ohranjanju kulturne dediščine. Rezultati projekta, ki so javno dostopni v obliki interaktivne zvočne karte, so lahko uporabni tudi pri pouku v okvirih predmetov na različnih izobraževalnih ravneh od osnovne šole do univerze.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt z raziskavo razmerja človeka do specifičnega zvoka – zvonjenja zvonov, z vidika pomena za razvoj Slovenije ponuja možnosti zakonskega urejanja okoljske problematike, ki vključuje zvočnost v urbanih prostorih. Pri tem je pomemben uvid, da ni zadostno, da odnos človeka do določene zvočnosti razumemo samo z akustičnega vidika, temveč je potreben holistični pristop, ki ga nudijo humanistične in družboslovne raziskave zvočnosti v mednarodnem kontekstu in ki ga odpira tudi pričujoči projekt. Pridružuje se pozivom zdravstvene stroke, ki poudarjajo pomen upoštevanja vznemirjenja ljudi zaradi določene zvočnosti za kvaliteto bivanja in zdravje ljudi in poziva, da okoljska in cerkvena zakonodaja to tudi upošteva pri bodočih akustičnih politikah. V tej luči rezultati projekta ponujajo podlago za komunikacijo med vladnimi, strokovnimi in cerkvenimi inštitucijami in na ta način posredno prispeva k razumevanju in strpnosti konfliktnih akterjev. Po drugi strani raziskava razkriva tudi odnos oziroma netoleranco slovenske družbe do določene religijske zvočnosti, izkazuje razmerja religijske in politične moči v prostoru in hkrati podpira že znane in raziskane diskurze širšega družbenopolitičnega odnosa do pluralne družbe. Konkretneje pa projekt poudarja tudi kulturnodediščinski pomen zvonov in zvonjenja (npr. zvočna karta zvonjenja v Ljubljani), na znanstvenoraziskovalnem nivoju (prej samo medijsko in politično izpostavljenost zvonjenja) interpretira odnos Slovencev do zvonjenja in religijske zvočnosti na splošno in pri tem upošteva nacionalne specifike prostora (npr. tradicija zvonjenja v slovenskem prostoru, politična preteklost, urbanistično urejanje prostorov).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno