Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Praški konservatorij kot središče glasbene Evrope v 19. in na začetku 20. stoletja: Vplivi praške violinske šole in migracije njenih predstavnikov po Evropi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
praški konservatorij, praška violinska šola, evropske glasbene migracije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29393  dr. Maruša Zupančič  Muzikologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2017  64 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Povzetek
Projekt bo skušal prikazati razsežnosti vplivov praške violinske šole po Evropi od ustanovitve praškega konservatorija leta 1811 do leta 1946, ter v kolikšni meri je bilo slovensko ozemlje, ki je bilo tudi sicer v veliki meri deležno glasbenih vplivov s Češkega, vpeto v evropski glasbeni prostor. Tovrstnim raziskavam se vse do danes ni posvetil še noben raziskovalec. Praška violinska šola je bila v 19. in v prvi polovici 20. stoletja ena najpomembnejših violinskih šol v Evropi. Vzgojila je številne slavne osebnosti, izmed katerih so mnogi emigrirali po Evropi, predvsem v Nemčijo, Avstrijo, na Madžarsko, Poljsko, Nizozemsko, Ukrajino, Rusijo, Hrvaško, Slovenijo, Srbijo, Švedsko, Finsko in drugam. Tam so delovali kot koncertanti, orkestrski in komorni izvajalci ter pedagogi v okviru najrazličnejših institucij. Številne države po Evropi niso imele lastnega glasbenega konservatorija nekje do konca prve svetovne vojne, zato so na praški konservatorij prihajali študirat violinisti s celotne Evrope, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Največje zasluge za širitev praške violinske šole po Evropi so zagotovo imeli njeni predstavniki, ki so delovali kot pedagogi in so svoje znanje prenašali na nadaljnje generacije violinistov in vplivali na razvoj violinske igre v mnogih državah. Praška violinska šola je v razvoju violinske igre v Evropi vtisnila veliko večji pečat kot ji je bilo kdaj priznano. Ideja praške violinske šole se je širila po Evropi na dva načina, in sicer preko violinistov s Češkega, ki so emigrirali po Evropi ter preko violinistov, ki so iz drugih držav prihajali študirat na praški konservatorij. V raziskavi nas bo zato zanimalo kolikšne so bile razsežnosti vplivov praške violinske šole po Evropi. Dognanja in raznosmerne migracije bodo ilustrativno prikazane na zemljevidu Evrope, na katerem bodo po obdobjih jasno označeni prihodi violinistov iz najrazličnejših držav na praški konservatorij ter odhodi violinistov s Češkega na tuje. Poleg tega bo prvič izdelan t. i. ''violinski rodovnik'', ki bo medsebojno povezal violinske pedagoge z vsemi njihovimi učenci. Zelo obsežen del raziskave bo predstavljal biografski leksikon violinistov praškega konservatorija, ki bo postregel z mnogimi informacijami, ki bodo uporabne tudi za preostale raziskovalce in ljubitelje glasbe.      Osrednja vira bosta Glavni katalog gojencev praškega konservatorija in Seznam gojencev praškega konservatorija, ki ju bodo dopolnjevali še nekateri drugi viri. Projekt bo izpeljan v 24 mesecih in bo potekal v štirih fazah. Zadnja faza bo namenjena pripravi rezultatov, ki bodo predstavljeni kot objava spletne monografije, kot predstavitev referata na muzikološki konferenci v Pragi, kot članek, ki bo objavljen v znanstveni reviji Hudební věda, kot poljudno poučno predavanje in kot virtualna razstava, ki bo v angleškem jeziku prosto dostopna na spletu. Raziskava sledi trenutnim ambicijam Evrope, ki si prizadeva za krepitev enotnosti na podlagi skupne kulturne dediščine. V ne tako daljni preteklosti so na evropskem umetniškem področju potekale intenzivne izmenjave, ki so bile začasno prekinjene zaradi nacionalnih prebujanj in drugih geopolitičnih evolucij.
Pomen za razvoj znanosti
Zdi se, da predlagani projekt prihaja v času, ko zanimanje za pretekle evropske glasbene migracije narašča tako s strani stroke kakor s strani širše javnosti (ljubiteljev glasbe), in pričujoča raziskava bo lahko zapolnila kar nekaj belih in še neraziskanih lis muzikologije. Spoznanja raziskave bodo v prvi vrsti zanimiva za češke raziskovalce, saj bodo zapolnjene nekatere vrzeli češke glasbene zgodovine, ki je izgubila sledi za mnogimi svojimi glasbeniki, ki so tekom 19. in v začetku 20. stoletja emigrirali na tuje. Po drugi strani bodo številne pomembne glasbene osebnosti, ki so delovale po različnih evropskih mestih in so prispevale h kulturnemu razvoju številnih evropskih držav, oživljene v kontekstu praškega konservatorija in njegove violinske šole. Rezultati raziskave bodo prinesli tudi številne nove biografske podatke, ki bodo zelo uporabni v širšem evropskem prostoru. Novi pogledi bodo bistveno dopolnili in na sodoben način osvežili zgodovinsko sliko v razvoju izvajanja na enega najpomembnejših in najpriljubljenejših glasbenih instrumentov. Pomen raziskave se kaže tudi v dejstvu, da je večina slovenskih ter mnogo preostalih evropskih violinistov ''violinskih potomcev'' praške violinske šole. V najširšem smislu bodo rezultati raziskave ponudili nov pogled v evropske glasbene migracije v kulturno pomembnem obdobju evropske zgodovine. Tudi metodološki pristop, ki ni zelo običajen, bo zagotovo prinesel nove poglede na razvoj violinizma v evropskem prostoru. Raziskava bi zato lahko služila kot model prihodnjim podobnim raziskavam preostalih glasbenih konservatorijev in njihovih violinskih šol, rezultati teh raziskav pa bi evropsko violinsko zgodovino lahko povezali v celoto. Nenazadnje bi lahko bila raziskava dodatna spodbuda tudi za slovensko muzikologijo, da bi svoje raziskave usmerila bolj v proučevanje nacionalne kulturne dediščine kot skupne evropske kulturne dediščine in manj v osredotočanje zgolj na nacionalno preteklost znotraj današnjih meja Slovenije. Meje slovenskega ozemlja so se podobno kot pri drugih evropskih državah tekom zgodovine spreminjale, zaradi česar se vsebinsko njena kulturna preteklost vedno ne vklaplja v okvire današnjih meja in posledično ne pokaže celotne slike. Pričujoča projektna raziskava bo spričo številnih migracij na slovensko ozemlje, Slovenijo enakovredno z nekaterimi drugimi državami umestila na zemljevid glasbene Evrope in jo povezala v skupno kulturno mrežo.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričujoči projekt bo imel velik pomen tako za slovensko, kot tudi za evropsko družbo. Celotna glasbena zgodovina se je razvijala na osnovi pretoka glasbenih dosežkov posameznih kultur in držav. Čeprav je vsaka izmed evropskih držav v svoji glasbeni zgodovini pisala drugačno zgodbo na področju violinskega izvajanja, ima vsaka izmed njih nekaj skupnih točk, ki se medsebojno povezujejo. Pomembno stičišče različnih violinskih tradicij je bilo v Pragi, in sicer na praškem konservatoriju. Podoba današnjega violinizma v Evropi bi bila brez praške violinske šole precej drugačna. Ta  je v 19. in v prvi polovici 20. stoletja glasbeno povezala velik del Evrope in sooblikovala skupno evropsko kulturno dediščino, ki bi ne smela potoniti v pozabo. Pričujoči projekt bo imel velik vpliv v prvi vrsti na varovanje evropske kulturne dediščine, posledično pa tudi slovenske. Poleg tega bo raziskava spričo številnih migracij na slovensko ozemlje, Slovenijo enakovredno z nekaterimi drugimi državami umestila na zemljevid glasbene Evrope. Po drugi strani historična muzikologija sama po sebi ni lahko unovčljiva kot tržni produkt, čeprav se v zadnjem času zelo kažejo prizadevanja v tej smeri. Pretekle izkušnje so pokazale, da imajo kakršnakoli sodelovanja med državami v preteklosti (npr. evropske glasbene migracije) blagodejen vpliv in pozitiven učinek tudi na medsebojna sodelovanja držav v sedanjosti. Raziskovalni projekti, ki se osredotočajo na mednarodno tematiko, omogočajo številna meddržavna sodelovanja ob posebnih priložnostih, kot so: odkrivanje spominskih plošč glasbenikom, izdaja skupnih poštnih znamk, razstave itd. Takšni dogodki privabijo številne pomembne osebnosti iz vrst politike in diplomacije, ki s svojevrstnim mreženjem povezujejo države in krepijo medsebojne odnose, kar posledično prinese tudi številna poslovna sodelovanja. Zaradi prisotnosti pomembnih političnih osebnosti in diplomacije na takšnih dogodkih to privablja tudi številne medije, pomemben kanal za prenos rezultatov raziskave k širšemu občinstvu. Omenjene aktivnosti, kot so postavljanje spominskih plošč glasbenikom, izdaja skupnih poštnih znamk, izdaja knjig, organizacija razstave, cikel koncertov oz. festivalov, dokumentarne oddaje, nadalje vplivajo na sam turizem v posameznih mestih, posežejo pa lahko tudi med družbene skupine in društva, ki niso primarno glasbena, kot so npr. zbirateljski krogi (filatelija), ki so uspešni pri nadnacionalnih aktivnostih in vplivih. Vsi ti so tudi vir neposrednega ekonomskega učinka, kot je prodaja vstopnic na različne dogodke in druga potrošništva, kot so npr. zasebna pokroviteljstva dogodkov. Pričujoči raziskovalni projekt ima vse dejavnike, ki omogočajo organizacijo omenjenih dogodkov in bi posledično pripomogle h krepitvi medsebojnih državnih odnosov in poznejšega poslovanja na več ravneh.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014
Zgodovina ogledov
Priljubljeno