Projekti / Programi
Biokemijski označevalci endometrioze: študije proteoma in metaboloma
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
metabolomika, proteomika, biokemijski označevalci, diagnostični označevalci, neinvazivna diagnostika
Raziskovalci (18)
Organizacije (3)
Povzetek
Endometrioza je ginekološka bolezen reproduktivnega obdobja, za katero je značilna prisotnost tkiva endometrija zunaj maternične votline. Bolezen je bolj pogosta kot rak in diabetes, ocenjujejo, da v svetovnem merilu prizadene 176 milijonov žensk. Ocenjena prevalence bolezni je 6–10 % v splošni populaciji, pri neplodnih ženskah pa je pojavnost 30 %–50 %. Simptomi endometrioze so nespecifični. Zlati standard diagnostike je še vedno laparoskopija, kirurški pregled peritonealne votline, ki zahteva izkušenega kirurga, splošno anestezijo in vključuje možnost zapletov. Zaradi invazivne diagnostike lahko traja tudi do 11 let, preden je diagnoza postavljena in se začne ustrezno zdravljene. Čeprav so do sedaj opisali že več kot 100 možnih biokemijskih označevalcev endometrioze, pa nobeden od njih ni primeren za klinično uporabo. Tudi druge diagnostične metode, kot so transvaginalni UZ, MRI in CA125, nimajo ustrezne občutljivosti in specifičnosti, zato endometriozo običajno diagnosticirajo prepozno, ko se že pojavljajo z njo povezani zapleti, kot so hude bolečine v medenici, adhezije, kronično vnetje in neplodnost. Jasno je, da je razvoj zanesljivega neinvazivnega diagnostičnega testa za endometrioze nujen. Postavili smo hipotezo, da biokemijske označevalce za neinvazivno diagnostiko endometrioze lahko identificiramo s pristopi proteomike in metabolomike. Cilja predlagane študije sta: 1. identifikacija nabora proteinov in metabolitov z ustrezno občutljivostjo in specifičnostjo za prepoznavanje in ločevanje bolnic z endometriozo od bolnic z drugimi patologijami; 2. razvoj diagnostičnega algoritma za prepoznavanje endometrioze in za nadaljnjo klinično validacijo in uporabo. V okviru študije bomo zbirali vzorce krvi (seruma in plazme), epidemiološke in klinične podatke preiskovane in kontrolne skupine ter uporabili tarčni proteomski in metabolomski pristop ter ustrezne metode bioinformatike in statistike, ki bodo omogočile razvoj diagnostičnega algoritma. Naša študija bo vključevala 240 bolnic s simptomi značilnimi za endometriozo: 120 bolnic z laparoskopsko in histološko potrjeno diagnozo endometrioze (endometrioza ovarijev, peritonealna ali globoko infiltrativna endometrioza) in 120 bolnic laparoskopsko in histološko potrjeno brez endometrioze. Naša tarčna proteomska in metabolomska študija bo vključevala tako fazo odkrivanja, v kateri bomo v manjšem številu vzorcev identificirali nove proteine in metabolite povezane z endometriozo, kot tudi fazo potrjevanja, v kateri bomo določili koncentracije teh proteinov in metabolitov v vseh vzorcih preiskovane in kontrolne skupine. V tarčni študiji proteoma bomo uporabili proteinsko mrežo s protitelesi (Panorama® Antibody Array) s katero bomo v fazi odkrivanja preverili prisotnost 725 proteinov in imunske teste visoke zmogljivosti (MSD® multiplex) v fazi potrjevanja. V tarčni študiji metaboloma bomo koncentracije 180 lipidnih metabolitov izmerili z ESI-MS/MS (AbsoluteIDQ p180) tako v fazi identifikacije kot v fazi potrjevanja. Študija bo potekala v sodelovanju z Ginekološko kliniko UKC Ljubljana, Centrom za funkcijsko genomiko in biočipe, Medicinske fakultete, UL, Biotehniško fakulteto UL in Helmholtz Zentrum Munchen. V okviru predlaganega projekta bomo prvi uporabili proteomski in metabolomski pristop s končnim namenom razvoja algoritmov za diagnostiko endometrioze.
Pomen za razvoj znanosti
Tarčna študija metaboloma v okviru projekta J3-6799 se je osredotočila na lipidom, oz. pomembne lipidne signalne molekule, ki uravnavajo različne celične procese povezane z razvojem endometrioze. Tega pristopa do sedaj še niso uporabili za iskanje označevalcev peritonealne in globoko infiltrativne endometrioze, medtem ko smo ga sami uspešno uporabili v primeru ovarijske endometrioze (Vouk et al. 2012). Rezultati projekta J3-6799 bodo utrdili pomen metabolomike pri odkrivanju biokemijskih označevalcev in pri proučevanju patofizologije endometrioze. V okviru projekta smo identificirali nove metabolite kot biokemijske označevalce endometrioze in na ta način razkrili tudi z razvojem bolezni povezane procese in nove tarče za razvoj zdravil. Projekt lahko dolgoročno prispeva k zgodnejšemu zdravljenju in posledično k manj pogostem razvoju neplodnosti, pa tudi k boljšemu razumevanju patofiziologije te zapletene bolezni. Izvirnost predlagane študije se odraža v: 1. uporabi pristopa metabolomike pri peritonealni in globoko infiltrativni endometriozi; 2. fazi odkrivanja in potrjevanja, biokemijskih označevalcev, ki jima sledi ustrezna statistična analiza; 3. razvoju algoritmov za prepoznavanje endometrioze, primernih za nadaljnjo klinično validacijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija spada med evropske države z najnižjo rodnostjo, zato je diagnosticiranje in zdravljenje endometrioze, ki je v 40-50 % povezana z neplodnostjo, zelo velikega pomena za našo državo. Rezultati našega raziskovalnega projekta so bili in še bodo objavljeni v revijah z visokim faktorjem vpliva, predstavili pa smo jih tudi na vrsti mednarodnih znanstvenih srečanj in smo tako prispevali k promociji Slovenije in slovenske znanosti. Raziskovalni projekt je omogočil prenos visoko-kvalitetnega znanja metabolomike v Slovenijo. S svojimi rezultati in pridobljenim znanjem pa je prispeval tudi k višji ravni raziskovalnega dela in poučevanja na Medicinski fakulteti, Univerze v Ljubljani, kjer je potekal. Znanje pridobljeno v okviru projekta smo predstavili študentom medicine v okviru izbirnega predmeta Hormonsko odvisne ginekološke bolezni: klinični in biokemijski vidiki (nosilci: A. Vogler, S. Smrkolj in T. L. Rižner). V okviru projekta se je usposabljala doktorska študentka, ki je v zadnji fazi priprave doktorske naloge in več podoktorskih raziskovalcev. Rezultati projekta so pripomogli tudi k mednarodni uveljavitvi obeh raziskovalnih organizacij, izvajalk tega projekta, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, ter so tako pripomogli k mednarodnem prepoznavaju in k širitvi sodelovanj z evropskimi in ne-evropskimi partnerji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
