Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Železnodobna naselbina na Mostu na Soči ? začetki urbanizma v jugovzhodnih Alpah

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Jugovzhodne Alpe, Most na Soči, železna doba, svetolucijska skupina, naselbine, urbanizem, materialna kultura, paleoekonomija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05834  dr. Janez Dular  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2016  213 
2.  23506  dr. Lucija Grahek  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2017  124 
3.  29628  dr. Boštjan Laharnar  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  177 
4.  24055  Vesna Svetličič Turk  Arheologija  Raziskovalec  2014 - 2017  39 
5.  06917  dr. Snežana Tecco Hvala  Arheologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2017  94 
6.  27513  dr. Tjaša Tolar  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2017  217 
7.  20222  dr. Borut Toškan  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2017  359 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0613  NARODNI MUZEJ SLOVENIJE  Ljubljana  5055482000  3.333 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
V Sloveniji je bilo obsežneje raziskanih le malo naselbin iz železne dobe, ki bi omogočale vpogled v notranjo organizacijo in uporabo prostora ter urbanističen razvoj. Eno takih je Most na Soči, kjer so bili odkriti ostanki poselitve iz bronaste, železne in rimske dobe. Naselbinski kompleks nad sotočjem Soče in Idrijce predstavlja skupaj s pripadajočimi grobišči prvovrstno arheološko najdišče, ki je vzbudilo zanimanje v mednarodnih strokovnih krogih že v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo odkritih okoli 7000 grobov iz starejše železne dobe. Gradivo tedanjih izkopavanj je odigralo pomembno vlogo v razvoju prazgodovinske arheološke stroke in je bilo ključno za razreševanje kronoloških in kulturnohistoričnih vprašanj. Podoben pionirski pomen, kot je imela nekropola na Mostu na Soči, imajo tudi izkopavanja tamkajšnje naselbine. V arheoloških zaščitnih akcijah Goriškega muzeja v 70. letih minulega stoletja je bilo odprtih več kot 40.000 m2 površin in raziskanih 41 stavb, med katerimi jih je kar 32 iz železne dobe. Te naselbinske raziskave so po obsegu ene največjih v jugovzhodnoalpskem in severnoitalskem prostoru, izkopavanja so bile natančno dokumentirana, skrbno urejen in inventariziran je tudi bogat fond najdb (lončenina, predmeti iz kovin in drugih materialov ter ostanki organskega izvora), ki ga tako kot dokumentarno gradivo hrani Goriški muzej. Vse to predstavlja velik potencial za raziskovanje stavbarstva in urbanizma ter bivalne kulture v železni dobi na omenjenem prostoru, ki pa doslej še ni bil izkoriščen in ovrednoten ter celostno predstavljen.   Poizkopavalna obdelava bo potekala v sodelovanju z izkopavalcema naselbine in specialisti z raznih področij. V okviru raziskave bodo podrobno preučeni terenska dokumentacija, prostorski, stratigrafski, kronološki odnosi med posameznimi naselbinskimi strukturami, prav tako bodo analizirani proizvodi in še drugi ostanki človekove dejavnosti. Gre za interdisciplinaren pristop in raznovrstne analize, od arheoloških do arheozooloških, arheobotaničnih, tehnoloških, prostorskih itd.   Rezultati teh analiz bodo ovrednoteni v študijah stavbnih ostalin in infrastrukture, tehnike gradnje, namembnosti prostorov in objektov, naselbinskega razvoja in rastra, obrtnih dejavnosti (lončarstva, metalurgije), blagovne menjave oz. trgovskih povezav, o pomenu živalskih in rastlinskih vrst v lokalni paleoekonomiji. Na teh izsledkih bo temeljila sklepna študija, ki bo osvetlila družbene in kulturne vidike življenja v železni dobi na prostoru med severnojadranskim zaledjem in Alpami.   Za ta prostor in čas še nimamo podobne celovite sistematične objave, zato bo znanstvena monografija o železnodobni naselbini na Mostu na Soči, ki je predvidena kot rezultat projekta, referenčno delo za študij in razumevanje družbenih in kulturnih procesov v prvem tisočletju pr. n. št. na prostoru od Padske nižine do jugovzhodnih Alp. Služila bo lahko kot primerjalno gradivo za študij tedanje materialne kulture, ekonomije in poselitvenih procesov. Prispevala bo k razvoju slovenske arheološke stroke, uporabna pa bo ne le v znanstvene, temveč tudi v izobraževalne namene ter za promocijo kulturne dediščine.
Pomen za razvoj znanosti
Gre za temeljno raziskavo o enem najpomembnejših naselbinskih kompleksov iz železne dobe na območju jugovzhodnih Alp, ki je prispevala obilico podatkov in novih spoznanj o arhitekturi, tehnikah gradnje, organizaciji prostora, ekonomskih osnovah, bivalni kulturi, rokodelskih dejavnostih in raznovrstnih najdbah. Gre za reprezentativne naselbinske ostaline in največje fonde keramike, lesnih in živalskih ostankov, kar jih je bilo odkritih iz tega časa na ozemlju Slovenije, ki tako že sami na sebi pomenijo dragocen vir podatkov za nadaljnje primerjalne in diahrone študije podobne problematike v širšem prostoru. V raziskavi so bili uporabljeni multidisciplinarni pristop in metode, s katerimi so bile opravljene arheološke, arheozoološke, arheobotanične, petrološke, metalografske analize in analize tekstila. Rezultati teh analiz so celovito ovrednoteni z raznih vidikov, njihova uporabna vrednost pa je dolgoročna. Gradivo, rezultati analiz in dognanja so sistematično predstavljeni in podprti z znanstvenim aparatom v dveh znanstvenih monografijah, ki sta zainteresiranim uporabnikom dostopni v angleškem in slovenskem jeziku tako v tiskani izdaji kot na spletu. Pomenita pa referenčno delo za študij tedanje materialne kulture in poselitvenih procesov in prinašata nova spoznanja o raznih vidikih življenja v železni dobi na območju Caput Adriae in Alp. Raziskava, izvedena v okviru projekta, je pomemben prispevek k razumevanju civilizacijskih dosežkov prazgodovinskih kultur na območju Slovenije in k razvoju naselbinske arheologije.
Pomen za razvoj Slovenije
Dognanja študije o železnodobni naselbini na Mostu na Soči bodo obogatila učne vsebine na visokošolski stopnji izobraževanja. Z vključevanjem v razstavne vsebine in vodene oglede, namenjene širši javnosti, bodo prispevala h kulturnemu razvoju v tej regiji. Prav tako predstavljajo potencial za uporabo v spomeniškovarstvene namene in za ohranjanje kulturne dediščine na tem območju. Posredni pomen raziskave pa je vzgoja kadrov, promocija slovenske kulturne dediščine in slovenske arheološke vede v mednarodnem kontekstu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno