Projekti / Programi
Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
nacionalni pesniki, kulturni svetniki, oblikovanje narodov, kulturni nacionalizem, literarni kanon, kanonizacija, komemorativni kulti, kulturni spomin, spominska obeležja, Evropa
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt »Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin« posega na doslej slabo raziskano področje. S primerjalnim pristopom namerava ugotoviti, kakšni so bili vzorci komemorativnega slavljenja in kanonizacije nacionalnih pesnikov in drugih umetnikov v Evropi. Te vzorce, ki so se predvsem po letu 1840 v kontekstu kulturnega nacionalizma kot epidemični val širili po evropski celini, zajema s pomočjo razširjenega koncepta kanonizacije, ki poleg tekstovnih praks (kot so kritična izdaja, eksegeza, apropriacija, indoktrinacija ipd.) obsega tudi ritualne prakse, uporabo reliktov, oblikovanje mreže spomenikov, vlogo šolskih aparatov ipd. S tem lahko projekt te vzorce postavlja v kontekst vzpostavljanja novih zamišljenih skupnosti in njihovega (kolektivnega) kulturnega spomina. Na ta način skuša na novo ovrednotiti pomen kontinuiranega slavljenja reprezentativnih izbrancev pri formiranju evropskih narodov – zlasti t. i. manjših, pri katerih je bil poudarek na literaturi in jeziku izrazitejši. Na tej podlagi projekt namerava pokazati, da učinkovitost tega formiranja lažje razložimo, če ustrezno upoštevamo tiste elemente, ki nacionalna gibanja potiskajo v bližino religioznih praks. S pomočjo interdisciplinarnega in mednarodnega povezovanja literarne vede z drugimi disciplinami bo projekt trajno prispeval k poglabljanju razumevanja temeljnih struktur, ki še danes opredeljujejo medsebojne odnose in trenja sodobnih družb v Evropi.
Med primarne namene projekta sodita podrobnejša opredelitev prevladujočih konceptov na relevantnem področju literarne vede (nacionalni pesnik, kulturni svetnik, kanon in kanonizacija, komemorativni kulti ipd.) in od tod izhajajoča izdelava okvirnega modela za proučevanje kanonizacije v širšem kulturnem kontekstu. Tako izdelano teoretično-metodološko ogrodje bo kritično preizkušeno na številnih in raznolikih konkretnih primerih. V ospredju zanimanja bo kanonizacija nacionalnih pesnikov, pri čemer bodo upoštevani primeri od Rusije (Aleksander Puškin) do Portugalske (Luís de Camões) oziroma od Grčije (Dionizios Solomos) do Islandije (Jonás Hallgrímsson). To široko evropsko panoramo primerov bo skušala predstaviti tudi dvojezična (slovensko-angleška) spletna stran Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope, ki bo nastajala v partnerstvu z raziskovalnimi ustanovami po vsej Evropi kot trajna platforma za primerjalne študije in strokovno izmenjavo. V posameznih člankih in knjižnih poglavjih bodo natančneje obravnavani izbrani primeri pri t. i. manjših narodih, kot so na primer češki nacionalni pesnik Karel H. Mácha, bolgarski nacionalni pesnik in revolucionar Hristo Botev in črnogorski nacionalni pesnik ter cerkveni in posvetni vladar Petar II Petrović-Njegoš. Za primerjalni kontrast bodo podrobneje raziskani tudi nekateri vidnejši izbranci t. i. velikih literatur, ki so imeli pomembno vlogo pri širjenju modelov komemorativnih kultov po Evropi (William Shakespeare, Friedrich Schiller ipd.), ter nekateri primeri drugih umetnikov, slavljenih v kontekstu kulturnega nacionalizma. Posebej podrobno bo obdelana kanonizacija slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je tudi v širšem evropskem kontekstu izjemno kompleksen primer.
Pomen za razvoj znanosti
Z ožje znanstvenega vidika med odlike tega projekta brez dvoma sodi predvsem dejstvo, da so se v njem inovativno povezale ugotovitve in kompetence sicer tradicionalno precej oddaljenih humanističnih področij. Na ta način je projekt odprl nove perspektive na obsežen in kompleksen sklop zgodovinskih fenomenov, ki zadevajo kanonizacijo in komemorativne kulte evropskih literatov in drugih ustvarjalcev. Ti procesi so, kot je potrdila raziskava, pomembno sooblikovali evropsko kulturno in politično zgodovino predvsem v obdobju vzpona narodnih gibanj in vzpostavljanja nacionalnih držav. Ob njihovem proučevanju je predlagani projekt ponudil izvirne odgovore na številna vprašanja, za katera se je že izkazalo, da jih je težko rešiti v okviru parcialnih in partikularističnih pristopov. Medtem ko se ti pristopi osredotočajo predvsem na politično-zgodovinske ali zgolj tekstualne parametre, je projekt razširil predmet raziskave na simbolne prakse, ki presegajo tradicionalna pojmovanja zgodovine in teksta. Nadalje je pomemben vidik projekta uspešna vpeljava – tako v domačo kakor v mednarodno znanstveno izmenjavo – nekaterih novih ali prenovljenih konceptov, zlasti koncepta kulturnega svetnika in kanonizacije. Ta vpeljava je bila uspešna, kar dokazuje vse širša uporabo in tudi že reference na temeljna dela projekta. Z vidika splošnega pomena projekta za širšo družbo je mogoče reči še, da raziskovanje nacionalnih gibanj ohranja visoko stopnjo aktualnosti pri urejanju kompleksnih razmerij v Evropi; o tem ne nazadnje pričajo trenutne identitetne napetosti v Kataloniji, Belgiji, Baskiji, na Škotskem in na primer v Ukrajini. V zadnjih desetletjih so se okrepile mednarodne primerjalne raziskave, ki težišče upravičeno prenašajo na kulturne in literarne procese 19. stoletja (raziskave v združenjih SPIN, NISE ipd.). Te raziskave se osredotočajo predvsem na novoveški sekularni del kulturnonacionalistične matrike (jezikovne politike, kulturno planiranje, zbiranje folklornega in zgodovinskega gradiva, ustvarjanje nacionalnih ustanov, vzpostavljanje medijske infrastrukture ipd.). Ena izmed inovativnih razsežnosti projekta je bila dopolnitev takšnih primerjalnih študij s pomočjo proučevanja praks, ki nacionalna gibanja postavljajo v bližino religiozne sfere. Na ta način so bili v projektnih publikacijah predstavljeni nastavki za celovitejše in relevantnejše zgodovinsko razumevanje nastanka »Evrope narodov«. S pomočjo sistematične primerjalne obravnave fenomena nacionalnih pesnikov in kulturnih svetnikov ter interdisciplinarnega in mednarodnega povezovanja literarne vede s kulturno in umetnostno zgodovino, antropologijo, geografijo in študijami spomina je torej projekt opazno prispeval k poglabljanju razumevanja temeljnih struktur, ki še danes opredeljujejo medsebojne odnose in trenja v Evropi.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je bil sicer zastavljen mednarodno primerjalno, toda njegove osnovne dileme v resnici izhajajo iz vprašanj, ki se tičejo temeljnih postavk slovenskega samorazumevanja, tj. nacionalne identite, ki je od sredine 19. stoletja naprej temeljno povezana s Francetom Prešernom, poezijo in trdno ukoreninjenim prepričanjem, da sta literatura in kultura malodane ekskluzivna nosilca slovenske nacionalne emancipacije. V tem smislu je za domači prostor ključen dosežek projekta rekonceptualizacija in evropska kontekstualizacija kanonizacije Prešerna in drugih temeljnih figur slovenske kulture. Osrednji rezultat te rekonceptualizacije in kontekstualizacije (zlasti gl. Dovićevo monografijo Prešeren po Prešernu, najobsežnejši, četrti del kolektivne monografije Kulturni svetniki in kanonizacija ter četrto poglavje Dovićeve in Helgasonove monografije National Poets, Cultural Saints) je preseganje stereotipnih samoopisov v širšem slovenskem javnem diskurzu, med katerimi prevladujeta poenostavljeni predstavi o »slovenskem kulturnem sindromu« in o »prešernovski strukturi«. S svojo mednarodno vpetostjo je projekt svoja spoznanja o slovenski literaturi in kulturi razširil tudi v mednarodni, zlasti evropski raziskovalni skupnosti, ki se bo odslej mogla opreti na raziskave slovenske kulture, objavljene v angleščini v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah in založbah. S tem bodo mogli v prihodnosti slovenski raziskovalci in njihovi kolegi iz tujine načrtovati in realizirati mednarodne in mednarodno relevantne študije slovenske literarne in siceršnje kulture na ravni, ki je bila doslej tako rekoč nedosegljiva. Pomemben vidik družbenega pomena projekta v slovenskem prostoru je seveda tudi uspešna mednarodna uveljavitev projektnih rezultatov, ki prispeva k mednarodni prepoznavnosti vodje projekta, udeleženih slovenskih raziskovalcev, pa tudi nacionalnih raziskovalnih ustanov (predvsem ZRC SAZU kot nosilne ustanove projekta). Navsezadnje pa se v tesni povezavi s to mednarodno uveljavitvijo projektnih rezultatov družbeni pomen projekta kaže tudi v uspešni integraciji mlajših raziskovalcev (zlasti Urške Perenič, Monike Deželak Trojar in Andraža Ježa) v slovensko in mednarodno raziskovalno skupnost. Slovenska družba s tem dobiva znanstvenike, ki lahko že v začetni fazi svoje raziskovalne kariere razpravljajo o slovenski kulturi v mednarodnem kontekstu in na mednarodnem prizorišču.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
