Projekti / Programi
Prožnost alpskih pokrajin z vidika naravnih nesreč
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P510 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Naravne nesreče, prožnost, krizni menedžment, škoda, krizno komuniciranje, upravljanje, Slovenija, Alpe
Raziskovalci (24)
Organizacije (3)
Povzetek
Naravne nesreče razmeroma močno ogrožajo alpske pokrajine. Tudi v evropskem kontekstu je ta prostor pomemben z vidika turizma, prometnih povezav in drugih dejavnosti. Družbene dejavnosti bi morale biti kar se da skladne z magnitudo, pogostostjo in prostorskimi vidiki naravnih procesov.
Eden od večjih izzivov slovenske družbe je, kako dolgoročno zmanjšati finančne posledice naravnih nesreč. Za dosego tega cilja predlagamo uporabo koncepta prožnosti, ki temelji na kompleksnosti pokrajine kot družbeno-naravnega sistema in upošteva tako prostorski kot časovni vidik. Ker so se nekateri drugi pristopi izkazali kot neučinkoviti, je edina možnost za dolgoročne učinkovite spremembe v prilagoditvah družbenih prvin pokrajinskega sistema oziroma v povečanju prožnosti družbe na neenakomerno delovanje naravnih procesov.
Namen projekta je analiza prožnosti pokrajine na primeru naravnih nesreč v alpskih pokrajinah. Poglavitni cilj projekta je ugotoviti vpliv izbranih naravno- in družbenogeografskih prvin pokrajine na njeno odzivnost na krizne dogodke ter ugotoviti razmerja med kriznim dogodkom in obnovo pokrajine.
Cilj bomo dosegli s kvantitativno opredelitvijo dogodkov v preteklosti ter z njimi povezanih geografskih prvin in procesov. Pri tem si bomo pomagali z zgodovinskimi viri, intervjuji in z geografskimi informacijskimi sistemi.
Celovito bom obravnavali regijo v Julijskih Alpah v zahodni Sloveniji na meji z Italijo, in sicer s poudarkom na:
1) procesih premeščanja sedimentov v dolini Koritnice v Zgornjem Posočju,
2) potresih v Posočju v letih 1976, 1998 in 2004 in
3) procesih premeščanja sedimentov v sosednjih dolinah zgornje Soče in Save, vključno s snežnimi plazovi, ki ogrožajo prelaza Vršič in Predel.
Izbrane pokrajine bomo v prvi fazi prostorsko in časovno medsebojno primerjali na podlagi indikatorjev oziroma kazalnikov. V drugi fazi projekta bomo s pomočjo izbranih kazalnikov izdelali krajevni model prožnosti oziroma na podlagi kazalnikov izračunali faktor oziroma indeks prožnosti ter ovrednotili čas oziroma trajanje obnove pokrajine po kriznem dogodku.
S projektom bomo prispevali k izboljšanju nekaterih pomanjkljivosti sodobne družbe, kot je pomanjkljivo znanje o naravnih nesrečah, o možnih učinkih naravnih nesreč na ključno infrastrukturo, o prožnosti kot ključnega pristopa za celovito obravnavanje problematike naravnih nesreč.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je pomemben za razvoj znanosti iz naslednjih razlogov: - obravnavana tema je aktualna v geografiji naravnih nesreč, - rezultati projekta so poglobili razumevanje procesov v zapletenem sistemu pokrajine, - projekt je prispeval k prenosu novih metod in modelov ter njihovo uporabo v slovenski geografiji, - projekt je prispeval k uspešni implementaciji metod terenskega dela in teoretskih zaključkov projekta v nekatere visokošolske učne načrte, - projekt je prispeval k znanstveni razpravi o družbenogeografskih vidikih naravnih nesreč, posebej ekonomskih, škodnih in humanih/socialnih vidikih, - projekt je prispeval k uveljavitvi geografije kot vede, ki je odločilnega pomena za celostno razumevanje pokrajine, - projekt je prispeval k uporabi sodobnih interdisciplinarnih pristopov, ki spodbujajo sodelovanje med znotraj geografije in širše v partnerstvu.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt boprispeval k povečanju varnosti prebivalcev in zmanjšanju števila žrtev zaradi naravnih nesreč, neposredne in posredne gospodarske škode ter stroškov obnove in zdravljenja ter s tem k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, Projekt je prispeval k trajnostnemu gospodarstvu, saj je s pomočjo modela prožnosti lažje usmerjati izgradnjo infrastrukture in družbenih sistemov na varna območja, rezultati so lahko spodbuda za razvoj novih proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki pripomorejo k večji prožnosti družbe, V okviru projekta se je oblikovala in uspešno uporabila metodologija proučevanja odnosa med naravnimi nesrečami in prebivalstvom, ki se lahko uspešno aplicira na druga območja, ali pa se uporabi pri sorodnih tematikah. Z boljšim znanjem o preteklih pojavih in sodobni prožnosti je projekt prispeval k boljšemu upravljanju naravnih nesreč in bo v pomoč pri odločanju, kdaj se splača investirati v ukrepe za varovanje ali izogibanje nevarnostim in preventivo, ter kdaj je morda bolje samo odpraviti posledice, Rezultati projekta so pomembni za trajnostno rabo prostora in so uporabni za zavarovalnice, infrastrukturna, telekomunikacijska, in druga podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem naravnih nesreč. Projekt je povečal ozaveščenost o naravnih nesrečah, predvsem zaradi uporabe sodobnih informacijskih tehnologij (geografskega informacijskega sistema), ki z vizualizacijo omogoča najširšo uporabnost njegovih rezultatov in metod participativnega planiranja. Koncept prožnosti na primeru naravnih nesreč ima veliko izobraževalno vrednost. Z ozaveščanjem smo pozitivno vplivali na spremembe vrednostnega dojemanja naravnih nesreč kot pomembnega sestavnega dela pokrajine. Projekt je dolgoročno vplival na kakovost življenja prebivalcev v alpskih pokrajinah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
