Projekti / Programi
Kulturna pokrajina v precepu med javnim dobrim, zasebnimi interesi in politikami
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
geografija, kulturna pokrajina, upravljanje, dobrine, snovna dediščina, nesnovna dediščina, podeželje, razvoj, odločanje, politike
Raziskovalci (19)
Organizacije (2)
Povzetek
Pokrajina je eden najbolj razširjenih konceptov v geografiji in drugih prostorskih vedah, ki pa jo kljub razširjenosti in pomenski širini – ali pa prav zato – bremeni ali bogati vrsta različnih konceptualnih izhodišč in je zelo kompleksna za upravljanje. Kulturna pokrajina odraža naravne danosti ter človekove pretekle in aktualne aktivnosti, ki so potekale oziroma potekajo v kontekstu družbenih, ekonomskih, tehnoloških in političnih razmer. Sestavljalo jo tako otipljive (materialne) kot tudi neotipljive (mentalne, zamišljene) sestavine. Projektni predlog se osredotoča na podeželsko kulturno pokrajino (v nadaljevanju jo imenujemo pokrajina, saj naravne pokrajine, razen redkih izjem, v Evropi ni več), ki jo odločilno oblikuje kmetijstvo. Izhajamo iz stališča, da je pokrajina kompleksna celota s tremi glavnimi deležniki: 1) kmetovalci oziroma lastniki zemljišč, ki jo v prvi vrsti razumejo kot lastnino z gospodarsko vrednostjo in delujejo skladno s tržnimi razmerami ter državnimi in mednarodnimi politikami (sistemi varovanja, subvencije); 2) drugimi državljani, ki jo vrednotijo skozi estetske, kulturne, rekreativne in ekološke značilnosti in imajo pričakovanja iz naslova javnega dobrega in 3) strokovnjaki in odločevalci, ki usmerjajo razvoj in določajo moč in hitrost sprememb ter postavljajo normative nujnega, zaželenega in nedovoljenega. Navedene skupine deležnikov so notranje raznolike, v odnosu druga do druge pa jih zaznamuje nepoznavanje drugih in pomanjkanje komunikacije. Pokrajina je zato zelo pogosto stičišče konfliktov.
Ob upoštevanju glavnega izziva, to je preseči nasprotja, smo oblikovali namen projekta: zagotoviti uravnotežen razvoj, ki bo upošteval kompleksnost, zapleteno strukturo, večplastno vlogo in pomen ter multifunkcionalnost podeželske pokrajine in zadovoljeval vse vpletene deležnike, njihove potrebe, pričakovanja, zahteve in tudi številne procese, ki usmerjajo njen razvoj, njene značilnosti, funkcije in storitve. Zato je potrebno pridobiti celovito in poglobljeno znanje o delovanju pokrajine, o deležnikih, njihovem vplivu na procese, izzivih, povezanih z upravljanjem pokrajine, kar naj bi omogočilo oblikovanje strategij upravljanja. Temeljni cilj projekta je oblikovati model usklajenega in čim bolj celovitega upravljanja s pokrajino, ki bo vključeval oziroma upošteval vse pravkar omenjeno. Za dosego tega želimo 1) umestiti pokrajino v kontekst javnega (in tudi drugih vrst) dobrega, 2) ugotoviti razlike v razumevanju strukture, razvoja in vloge pokrajine med vsemi tremi akterji, 3) opredeliti vlogo akterjev, 4) identificirati polja nasprotij interesov in konfliktov, 5) opredeliti učinke politik na razvoj pokrajine ter 6) prek koncepta policentričnega upravljanja, kot ga je zasnovala Ostromova (2010), ponuditi mogoče rešitve. Boljše razumevanje pogledov, pričakovanj, pravic in dolžnosti vseh vključenih bo omogočilo oblikovanje teoretičnih rešitev celovitejšega upravljanja s pokrajino in zagotavljalo celovit razvoj pokrajine.
Številne in široko zastavljene cilje in naloge bomo dosegli z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metod, med katerimi velja omeniti 1) analizo besedilnega gradiva, 2) sekundarno analizo obstoječih podatkovnih zbirk in 3) zlasti obsežno terensko delo. Tako široko in ambiciozno zastavljen projekt zahteva usposobljeno in izkušeno raziskovalno skupino, poznavanje različnih področij in uporabo različnih metod. Geografija je kot vseobsegajoča, eklektična veda o prostoru, ki proučuje naravne pojave in družbena dogajanja v medsebojni povezanosti in odvisnosti, nedvomno primerna za obravnavanje tovrstnih vprašanj. Projektna skupina, predlagateljica tega projektnega predloga, je sestavljena iz raziskovalcev z različnih podpodročij geografije, zato se bo lahko spopadla s kompleksnostjo, celovitostjo in zahtevnostjo predlaganih ciljev.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt se je usmerjal na področje, ki je predvsem v nacionalnem prostoru, pa tudi evropskem, redkeje predmet teoretičnih raziskav in pogosteje predmet konkretnih izvedbenih načrtov. Posamezni segmenti so našli svoje mesto v raziskavah, kompleksna celota pa manj. Zato je projekt prispeval k zapolnitvi nekaterih vrzeli v teoretičnem preučevanju upravljanja s pokrajino. Še zlasti je pomemben prispevek na področju vrednotenja kulturnih ekosistemskih storitev pokrajine, ki so bile zanemarjene tako na globalni kot na nacionalni (slovenski) ravni. Na slednji je pripomogel k odpiranju novega polja geografskih vedenj, ki se na mnogih mestih prekriva s polji drugih področij urejanja prostora in upravljanja pokrajine. Z objavami spoznanj v priznanih domačih in tujih znanstvenih revijah so rezultati našli pot do bralstva v širšem svetovnem prostoru. Rezultati projekta temeljijo na novih, inovativnih pristopih in so: - razširili obzorja na področju pokrajinskih študij; - izpopolnili metodologijo preučevanja kulturnih ekosistemskih storitev, ki jih nudi pokrajina; - močno prispevali k razumevanju konceptov javnega/skupnega dobrega, skupnega in skupnih virov; - sistematično okrepili vez med razpoložljivimi metodami, metodološkimi pristopi in splošno javnostjo - prispevali k oblikovanju trajnostnih praks pri upravljanju s pokrajino; predstavili pokrajine kot polje konfliktov in nujnega sodelovanja med deležniki; - spodbudili znanstveno razpravo o upravljanju s pokrajino, zlasti na področju metodoloških pristopov, terminologije in konkretnih izsledkov; - uvedli v geografijo nove metodološke modele in rešitve; - zapolnili nekatere vrzeli pri preučevanju pokrajine in spodbudili potrebo po njenem kompleksnem preučevanju.
Pomen za razvoj Slovenije
Smernice, priporočila in ukrepi za celovitejše upravljanje podeželskih pokrajin Model upravljanja podeželske pokrajine, ki temelji na smernicah, priporočilih in ukrepih, bo neposredno uporaben pri upravljanju in načrtovanju smotrnejšega gospodarjenja v različnih slovenskih podeželskih pokrajinah. Izsledke projekta bodo lahko koristno uporabili in nadgradili: upravljavci zavarovanih območij; načrtovalci kmetijske, okoljske in kulturne politike, ki vplivajo na pokrajine; lokalne skupnosti pri načrtovanju razvoja lokalnih pokrajin. Ohranjanje pokrajine za blagostanje ljudi in kot atraktivne turistične destinacije Posamezni izsledki prispevajo k ohranjanju pokrajine in koristi, ki jih določena pokrajina nudi. V Sloveniji smo pokrajine dolžni varovati po Zakonu o varstvu kulturne dediščine, Zakonu o ohranjanju narave in Evropski Konvenciji o krajini. Skladna in lepa pokrajina pomaga ljudem, da se z njo identificirajo in s tem razvijejo odgovoren odnos do nje. Pokrajine so ključni steber regionalne identitete, ki pozitivno vpliva na t. i. place marketing. In na tej točki se srečata ohranjanje podeželskih pokrajin, ki so v sodobnem urbaniziranem svetu privlačne destinacije mnogih domačih in tujih obiskovalcev, pri čemer povečujejo prepoznavnost Slovenije, in turistični vidik. Ohranjanje pokrajinske in biotske pestrosti Na pilotnih območjih se je pokazalo, da poleg lastniške strukture na pokrajinsko in biotsko pestrost ključno vplivajo trajnostne kmetijske prakse, ki jih bo treba izvajati vsaj v minimalni obliki. V nasprotnem primeru pokrajinam grozi zaraščanje, kar vodi v zmanjšanje pokrajinske in biotske pestrosti. Tega se morajo zavedati predvsem prebivalci pokrajin in ustrezno ukrepati. Pričakujemo, da bodo rezultati ugodno vplivali na usklajeno delovanje različnih politik, kar naj bi pripomoglo k celovitemu upravljanju pokrajine, to pa k ohranjanju pokrajinske in s tem tudi biotske pestrosti. Opolnomočenje lokalnih skupnosti pri participativnem upravljanju z njihovo pokrajino in ozaveščanje Rezultati so prispevali k boljšemu poznavanju kulturnih ekosistemskih storitev, ki jih podeželske pokrajine zagotavljajo predvsem lokalnim prebivalcem. Z nekaterimi aktivnostmi smo spodbudili posameznike k aktivnemu in odgovornemu upravljanju in soustvarjanju podeželske pokrajine. Vključevanje javnosti v formalne in neformalne postopke upravljanja je ključno, saj je šele tovrstno upravljanje resnično trajnostno, ker lokalna skupnost prevzame skrb in tudi vse koristi, ki jih pokrajina nudi. Dialog in sodelovanje med deležniki vodi do bolj usklajenega upravljanja in skupnih aktivnosti v prostoru. S tem se krepita socialna kohezija in solidarnost med prebivalci. Ohranjanje naravne in kulturne dediščine Zaradi izjemno pestre naravne in kulturne dediščine spada v Sloveniji med nepremično kulturno dediščino tudi kulturna pokrajina. Z vidika ohranjanja naravne in kulturne dediščine je zato pomembno, da se ljudje zavedajo vrednot prostora, v katerem živijo, da v domačo pokrajino ne vnašajo neprimernih vzorcev od drugod in je njihovo delovanje v pokrajini skladno s trajnostnim prostorskim razvojem. Zaradi vsega navedenega je pomembno, da krepimo odnos različnih deležnikov do pokrajine. V projektu smo to vsekakor dosegli; skupaj z deležniki smo identificirati ovire in poiskali ustrezne rešitve za celovito upravljanje podeželske pokrajine. S tem smo prispevali tudi k ozaveščanju in varovanju posameznih enot nepremične naravne in kulturne dediščine. Prihodnje sodelovanje Tekom izvajanja projekta smo navezali številne stike tako znotraj Slovenije (z znanstveno, strokovno in splošno javnostjo) kot zunaj Slovenije z znanstveno javnostjo. Začrtali smo aktivnosti, ki bodo dolgoročno prispevale k večji vidnosti raziskovalne skupine in ustanov ter k razširjanju vednosti na področju preučevanja pokrajine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
