Projekti / Programi
Obvladovanje nalezljivih bolezni s cepljenjem: kdo so dvomljivci in nasprotniki cepljenja ter kako z njimi komunicirati?
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
nalezljive bolezni, cepivo, cepljenje, komunikacija, odklanjanje cepljenja, situacijska teorija javnosti
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
30965 |
Nuška Čakš Jager |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
103 |
| 2. |
38038 |
Romana Čepon |
|
Tehnični sodelavec |
2016 - 2017 |
4 |
| 3. |
37740 |
Mario Fafangel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
117 |
| 4. |
37694 |
mag. Maja Jančič |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
91 |
| 5. |
34396 |
Irena Jeraj |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2017 |
72 |
| 6. |
03194 |
dr. Alenka Kraigher |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2014 - 2017 |
1.252 |
| 7. |
11482 |
dr. Samo Kropivnik |
Politične vede |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
289 |
| 8. |
21436 |
mag. Mojca Omerzu |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
44 |
| 9. |
22612 |
Vesna Pucelj |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2017 |
164 |
| 10. |
29301 |
Zoran Simonović |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
192 |
| 11. |
30503 |
dr. Veronika Učakar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
339 |
| 12. |
14685 |
dr. Dejan Verčič |
Politične vede |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
704 |
| 13. |
36535 |
dr. Mitja Vrdelja |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
159 |
Organizacije (2)
Povzetek
V Sloveniji imamo visok delež oseb, cepljenih proti nekaterim boleznim, in zato se le-te v našem prostoru skorajda ne pojavljajo več. Če bi se stopnja precepljenosti znižala, bi se hitro razširile in začele povzročati epidemije, kar se dogaja v nekaterih evropskih državah. Cepljenje ima neposreden vpliv na zmanjšanje širjenja in pojavnosti nalezljivih bolezni. Sodobna informacijska tehnologija tudi na področju cepljenja nudi široko okolje za širjenje informacij in dezinformacij, kar ima lahko izjemen vpliv na odnose v družbi. Odraža se v manjšem deležu cepljenih, zaradi česar se bolezni lahko nezadržno širijo ali se nekatere že pozabljene bolezni celo vrnejo.
V Sloveniji odnosa ljudi do varovanja pred nalezljivimi boleznimi s cepljenjem pri nas ne poznamo dovolj dobro in ne vemo kam naj se usmerijo aktivnosti za dosego pozitivnega odnosa do varovanja zdravja s cepljenjem.
V tuji literaturi opisanih izsledkov raziskav, ki so bile narejene v drugačnem socialnem okolju in na drugih populacijah ni mogoče prenesti v naš prostor. Zato bo to prva raziskava, ki nam bo pomagala identificirati odnos ključnih javnosti in vplive omrežij do obvladovanja nalezljivih bolezni s cepljenjem ter omogočila pripravo dolgoročnih aktivnosti na področju varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi s cepljenjem.
Raziskava bo znanja in izsledke s področja preventivne medicine povezala s komunikološkimi znanji in metodami raziskovanja. Z rabo situacijske teorije javnosti, ki razlaga različne stopnje komunikacijske aktivnosti populacije, bomo proučili prepoznavanje problemov, ovir in vpletenosti v problematiki nalezljivih bolezni in cepljenja pri splošni populaciji in nekaterih posebnih skupinah (zdravniki in drugi zdravstveni delavci, novinarji, odločevalci in vplivneži v zdravstvu in zdravstvenem sistemu).
V raziskavi bomo uporabili kvalitativne in kvantitativne metode. Izvajali bomo usmerjene intervjuje in fokusne skupine, analize vsebin (tradicionalnih in spletnih medijskih objav), ankete izbranih skupin (zdravstveni delavci, starši) in analize (spletnih) omrežij.
Naraščanje deleža necepljene populacije je relativno nov pojav in tudi širše v Evropi se njegovo proučevanje šele začenja. Proučevanje problema nas bo postavilo ob bok pionirjem takega raziskovanja v Evropi. Raziskava bo dala izvirne empirične podatke kot podlago za odločanje v Sloveniji, hkrati pa bodo njeni rezultati izvirni tudi v mednarodnem okviru, saj bo v tej raziskavi prvič na tem javnozdravstvenem problemu aplicirana situacijska teorija javnosti, ki se v komunikologiji sicer razvija že več kot trideset let in je bila doslej že uporabljena na različni drugih področjih življenja in dela, od načrtovanja kmetijskega razvoja do reševanja okoljskih problemov – v tem smislu bo imela raziskava ne le aplikativno izvirnost rezultatov ampak tudi znanstveno.
Rezultati interdisciplinarnega projekta bodo omogočili pridobitev posnetka stanja in dali pomembne informacije o različnih zainteresiranih javnostih in omrežjih glede odnosa do cepljenja. Predstavljali bodo izhodišče za nadaljnje bolj podrobne raziskave med prepoznanimi ključnimi skupinami, oblikovalci mnenj, vplivneži, zagovorniki in nasprotniki. Služili bodo kot osnova za spremljanje stanja na tem področju. Omogočili bodo izdelavo strateških načrtov na področju obvladovanja nalezljivih bolezni s cepljenjem in ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti cepljenja. Ugotovitve bodo uporabne za oblikovanje zdravstvene politike in sprememb zakonodaje na področju nalezljivih bolezni in cepljenja.
Pomen za razvoj znanosti
Prva velika raziskava o odnosu in stališčih do cepljenja v Sloveniji je v okvirih empirične tipologije na temeljih situacijske teorije javnosti odgovorila na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu do cepljenja mater, otrok, ki so vključeni v program cepljenja. Opozorila je na dejanske in potencialno neugodne vidike tega odnosa za ustrezno precepljenost. Prepoznali smo ključna nova kazalnika odnosa do cepljenja (eden se nanaša na nenaklonjenost in posledično izogibanje cepljenju otrok po predpisanem program, drugo pa na naklonjenost in posledično prostovoljno cepljenje otrok), ki sta se izkazala za veljavna in primerna za uporabo v nadaljnjih raziskavah. Teoretsko utemeljeno empirično proučevanje problema nas je postavilo ob bok pionirjem tovrstnega raziskovanja v Evropi. Raziskava je dala izvirne empirične podatke kot podlago za odločanje v Sloveniji, hkrati pa so njeni rezultati izvirni tudi v mednarodnem okviru, saj smo v tej raziskavi na tem javnozdravstvenem problemu prvič aplicirali situacijsko teorijo javnosti, ki se v komunikologiji sicer razvija že več kot trideset let in je bila doslej uporabljena na različni področjih življenja in dela do reševanja okoljskih problemov. V tem smislu ima aplikativna raziskava tudi znanstveno in ne le aplikativno izvirnost rezultatov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava, s katero smo ocenili in kvantificirali vpliv oklevanja in odklanjanja na cepljenje, izjemno prispeva k razvoju na dokazih temelječe strategije komuniciranja cepljenja. Ima neposredne posledice za vse deležnike, ki se ukvarjajo s cepljenjem, od zdravstvenih domov do zasebnih zdravnikov in drugih zdravstvenih ustanov na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Lahko ima vpliv tudi na slovensko farmacevtsko panogo. Projekt ima tudi neposreden pomen za izvajalce kampanj na področju preventivne medicine in promocije javnega zdravja. Projekt je za celotno družbo pomemben na področju neposrednega varovanja zdravja prebivalcev in promocije zdravja, posredno pa za izobraževanje strokovne javnosti (zlasti medicinske, pravne in sociološke) z vidika izboljšave izobraževalnih programov na področju javnega zdravja. Rezultati raziskave lahko tudi na drugih javnih (zdravstvenih) področjih pomagajo pri razumevanju percepcije javnosti, iskanju ustreznih ukrepov in rešitev za spreminjanje morebitne negativne percepcije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
