Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

VEČ KOT LE ?NI HAO?: KAKO SLOVENSKA DRŽAVA IN TURISTIČNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI RAZUMETA IN KONSTRUIRATA ?KITAJSKEGA TURISTA?

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.00  Družboslovje  Narodno vprašanje   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Kitajski turisti, slovenska turistična industrija, etnični odnosi, kitajski eksterni turizem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  26502  dr. Martina Bofulin  Antropologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2016  144 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Medijski prispevki nekaterih najbolj priznanih zahodnih medijskih ustanov poročajo o neizmerni rasti števila kitajskih mednarodnih turistov v zadnjem desetletju kot tudi o številnih vzrokih in posledicah tega pojava. Soočena z zmanjševanjem evropskih turističnih trgov je slovenska turistična industrija začela intenzivneje iskati načine, kako pritegniti kitajske turiste. Pri tem je dosegla zmeren uspeh, saj število nočitev kitajskih gostov v Sloveniji počasi a zanesljivo raste. V skladu z nedavnimi premiki na področju turistične industrije kot tudi globokimi ekonomskimi in geopolitičnimi spremembami, bo predlagana raziskava ponudila vpogled v percepcije, mnenja in strategije raznolikih akterjev znotraj slovenskega turističnega sektorja o razmeroma novem pojavu kitajskih turistov skozi uporabo konstruktivističnega pristopa razumevanja etničnosti in kulturnih srečanj.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je osvetlila različne vidike relativno novega pojava ne-evropskih turistov v Sloveniji. Začetna točka premisleka je bila narava kulturnih srečanj skozi odnos med “gosti in gostitelji”. Ta je že dolgo eno izmed osrednjih raziskovalnih vprašanj v raziskavah turizma, označevala pa naj bi ga socialna distanca in stereotipiziranje (cf. Nun~ez, 1978). K temu odnosu je raziskovalka pristopila skozi analizo struktur, ki uokvirjajo kulturna srečanja (politike turističnega sektorja, mednarodni politični in ekonomski odnosi, bilateralni odnosi) kot tudi skozi mikro-nivo akterjev, ki vstopajo v ta proces (turisti in turistični ponudniki). Strukturirani intervjuji z “institucionalnimi” ponudniki (zaposlenimi v hotelih in restavracijah in trgovci) so pokazali, da so srečevanja med slovenskimi “gostitelji” in kitajskimi “gosti” zelo bežna in površinska. Čeprav bi to lahko pripisali zelo kratkemu obdobju, ki ga kitajski gosti preživijo v Sloveniji (1, 4 nočitve) in velikim jezikovnim oviram, lahko precejšnje nezanimanje, iz katerih držav “Azijci” prihajajo, razumemo tudi kot zaznavanje teh turistov kot marginalnih za slovenski turizem. V večini primerov je precejšnja socialna distanca tudi botrovala ponavljajoči se temi v intervjujih; zaznavanje kitajskih (azijskih) turistov kot zadržanih, nezahtevnih, krotkih in vljudnih turistov, ki nikoli ničesar ne zahtevajo. V povezavi z etničnim razlikovanjem in stereotipiziranjem so takšni pozitivni pripisi zanimivi v tem, da se precej razlikujejo od “nalepk”, ki so običajno pripisane Kitajski, Kitajcem in kitajskim migrantov v taistem okolju. To potrjuje začetno tezo, da je etnično razlikovanje vedno situacijsko, in da deluje znotraj specifičnih odnosov moči. Kot so nadalje razkrili poglobljeni intervjuji s posebnim segmentom turističnih ponudnikov – vodniki in zaposlenimi v kitajskih restavracijah, pa so izredno pomemben a spregledan vidik odnosa med turisti in ponudniki t. i. mediatorji, ki delujejo kot kulturni posredniki med obema skupinama (Cole, 2008). Mediatorji so v tem primeru del treh skupin: sinologi in osebe, ki se profesionalno ukvarjajo z različnimi vidiki Kitajske; lokalni kitajski migranti, predvsem njihovi odrasli otroci; in kitajski migrant, ki prebivajo v Evropi. Razkritje zadnjih dveh skupin je pomembno nadgradilo raziskavo z uporabo paradigem mobilnosti, ki želi preseči kategorične delitve na različne skupine mobilnih ljudi, ampak spodbuja analizo njihovih povezav in prepletanj (cf. Sheller in Urry, 2006). Skozi to raziskovalno opno postane preiskovanje teh povezav ključno tudi v primeru kitajskih turistov v Sloveniji, predvsem v smislu, kako sodobna in pretekla gibanja mobilnih Kitajcev vplivajo na percepcije o kitajskih turistih v tem prostoru. Kot je pokazala raziskava, prav ti mediatorji vstopajo v bolj poglobljene odnose s kitajskimi turisti, tudi zaradi njihovega posebnega statusa pripadnikov in hkrati ne-pripadnikov skupine, in lahko pomembno (pre)oblikujejo turistično izkušnjo in odnos med ponudniki in gostitelji. Glede na zapisano doprinos k znanosti presega zgolj identifikacijo in opis novega pojava kitajskih turistov v Sloveniji, saj analizira hierarhično naravo teh kulturnih srečanj in pokaže na obstoj mediatorjev, kar je znotraj raziskav turizma manj raziskana topika. Raziskava tudi pokaže na preplete različnih oblik kitajskih mobilnosti in na spreminjajoči učinek, ki ga ima kitajska država na oblike teh mobilnosti in na lokacije, kjer se te mobilnosti odvijajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen projekta za razvoj Slovenije ugotavljamo na več področjih. Projektni rezultati bodo v pomoč deležnikom na področju sprejema kitajskih turistov v Sloveniji pri njihovem strateškem načrtovanju in dvigu kakovosti storitev. Poleg znanstvenega članka in strokovne monografije, ki je v pripravi, je za strokovno in širšo javnost zanimiv blog o kitajskem odhodnem turizmu Potovanje na zahod, ki spremlja novice v povezavi s tem področjem po svetu, predvsem pa beleži odzive in strategije tako destinacijskih turističnih industrij kot tudi navade, izkušnje in prakse kitajskih turistov. Raziskovalka je bila zelo aktivna pri promociji slovenske znanosti med tujimi raziskovalci, saj je organizirala mednarodno konferenco skupaj z raziskovalkami iz Univerze Tampere na Finskem (Mari Korpela) in Goldsmiths, Univerze v Londonu iz Velike Britanije (Michaela Benson). Poleg udeležbe na številnih mednarodnih konferencah (tudi kot vabljena predavateljica) je izvedla dve predavanji na japonskih univerzah, skupaj z raziskovalcem Jamie Coatesom iz priznane Univerze v Kyotu objavila strokovni članek na spletni strani Ameriškega antropološkega združenja, pripravila pa je tudi geselski članek za največjo japonsko akademsko založbo Maruzen Publishings. Skozi projekt je izvajala delavnice o medkulturnem komuniciranju, tolmačenju, predsodkih in stereotipih, katerih cilj je senzibilizirati različne javnosti in jih opozoriti na pomembnost refleksije v medkulturnih stikih, saj je uspeh turistične destinacije odvisen tudi od percepcij širše družbe in ne zgolj turističnih delavcev. Diseminacija projektnih rezultatov je potekala tudi preko množičnih medijev (radio, tiskani mediji). Neposredni učinek projekta je, da je raziskovalka skozi raziskavo postala prva licencirana vodnica za kitajski jezik v Ljubljani in s tem pomembno razširila ponudbo vodstev v tujih jezikih Zavoda turizem Ljubljana, osrednje turistične institucije v Ljubljani.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno