Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Preživeti, živeti, izživeti. Ustvarjalnost kot način življenja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
preživetvene strategije, ustvarjalnost, družbeni akterji, ekonomski, socialni, kulturni in simbolni kapital, vzdržen razvoj, kulturne in kreativne industrije, kreativna mesta, sodobna urbanost, kakovost urbanega življenja, družbena blaginja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  24304  dr. Saša Poljak Istenič  Etnologija  Vodja projekta/programa  2014 - 2016  405 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
O trenutni gospodarski situaciji se največkrat razmišlja kot o finančni krizi, manj pa se poudarja pomanjkanje ustreznih človeških virov. Ljudje pogosto nimajo ustreznega znanja in formalne izobrazbe za zasedbo redkih delovnih mest, zato iščejo druge načine preživetja. Nestabilne gospodarske razmere sprožajo nevsakdanje družbene odzive, ki so hkrati odsev in spodbuda posameznikove in družbene ustvarjalnosti. Ljudje si gospodarsko in družbeno stabilnost iščejo v številnejših in raznovrstnejših virih in se pri tem opirajo na svoj družbeni, kulturni in simbolni kapital. Ustvarjalnost je postala preživetvena strategija, ki ima poleg ekonomskega lahko tudi druge družbene, kulturne in okoljske cilje oz. učinke, povezane predvsem z načeli vzdržnega razvoja (npr. pravičnejša, enakopravnejša, solidarnejša, bolj povezana, raznovrstnejša in ekološko ozaveščena družba). Ker prevladujoče znanstveno in politično razumevanje ustvarjalnosti, ki se odraža v pojmovanju kulturnih in kreativnih industrij, to praviloma skrči na inovativni produkt ali sposobnost posameznikov, je znanstveni namen projekta prispevati k uveljavitvi ustvarjalnosti kot družbenega koncepta, ki je le redko v središču znanstvenega zanimanja, in ustvarjalnost obravnavati kot proces, tj. kot vzdržno gospodarsko, družbeno vključujočo, kulturno pomembno in okoljsko občutljivo preživetveno strategijo. To bo omogočilo preučevanje ustvarjalnih strategij revnejših, ki niso v središču pozornosti raziskav ustvarjalnosti, in ljudi, ki jim ustvarjalne dejavnosti omogočajo večjo ekonomsko varnost in se jim zato preživetveni pristopi praviloma niso posvečali. Aplikativni namen projekta pa je analizirati gospodarski, družbeni in kulturni potencial ustvarjalnosti kot interaktivne družbene prakse, ki sega čez meje t. i. kulturnih in kreativnih industrij, saj trenutno razumevanje ustvarjalnosti in še posebej ustvarjalnega gospodarstva ovira samouresničevanje posameznikov in nadaljnji gospodarski razvoj. Predmet raziskave bodo ustvarjalne preživetvene strategije v Ljubljani. Pozornost bo posvečena praksam akterjev, od podjetnikov in samozaposlenih v kulturi do kulturnih zavodov, društev in posameznikov brez organizacijskega zaledja, ki ustvarjajo in povečujejo (tudi) družbeni, kulturni in simbolni kapital ter prepletajo področja svojega delovanja (gospodarstvo, kulturo, socialo, okolje). Cilji projekta so kritično ovrednotiti koncepta ustvarjalnosti in preživetvenih strategij, analizirati ustvarjalne preživitvene strategije v urbanem okolju v času krize, mapirati ustvarjalne dejavnosti, ki so usmerjene h krepitvi več vrst kapitala, pripraviti priporočila za oblikovanje spodbudne politike ustvarjalnosti in monografijo o ustvarjalnosti ljudi in njihovih praksah v Ljubljani. Poljudni prispevki v raznovrstnih medijih in znanstvena monografija bodo razgrnili pestrost ustvarjalnih praks in izkušenj v Ljubljani, ki segajo čez meje t. i. kulturnih in kreativnih industrij, mapirali prostore ustvarjanja in osvetlili specifične življenjske zgodbe do zdaj nevidnih) posameznikov in skupin. S konkretnimi primeri bo opozorjeno na možnosti in priložnosti za ustvarjalnost v mestu, njen gospodarski potencial ter socialne, kulturne in okoljske učinke. Tako bo projekt spodbudil odmik od prevladujočega statičnega pogleda na ustvarjalnost, ki se večinoma ustavlja pri obravnavah kulturnih reprezentacij. Hkrati bo to etnografsko utemeljena kritična presoja, ali si Ljubljana lahko nadene naziv »ustvarjalno mesto«. V tem pogledu bodo imeli rezultati raziskave tudi širši primerjalni potencial, saj se že več kot 60 mest na svetu opredeljuje kot ustvarjalnih. Pričakovati je, da bo raziskava osnova za izboljšanje obstoječih strategij in ukrepov za spodbujanje ustvarjalnosti, hkrati pa bodo rezultati koristili tudi prostorskim načrtovalcem in turističnim delavcem ter bodo v navdih in motivacijo družbenim akterjem.
Pomen za razvoj znanosti
V svetu so raziskave preživetvenih strategij prebivalcev nad pragom revščine redke in se večinoma osredinjajo na prakse za zagotovitev eksistence. V slovenski etnologiji in antropologiji so bile večinoma postavljene v ruralno okolje, ob tem pa so bile preživetvene strategije praviloma obravnavane zgolj kot gospodarska podlaga drugih praks in niso bile predmet raziskav same po sebi niti ni prišlo do refleksije koncepta, kakršen je uveljavljen v tujini. S pozornostjo na prebivalce, ki se na neugodne gospodarske razmere odzovejo s kopičenjem različnih vrst kapitala, je projekt dopolnil raziskave preživetvenih strategij ne le kot eksistenčnih, pač pa tudi kot akumulativnih praks. Obravnaval je ustvarjalnost kot temelj preživetvenih strategij, ki ne stremi le k povečevanju ekonomskega, pač pa tudi družbenega, kulturnega in simbolnega kapitala posameznikov in skupin, kar ob upoštevanju okoljske paradigme prispeva k vzdržnejšemu gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju. Največja pomanjkljivost sicer nepreglednega števila raziskav ustvarjalnosti v svetu, med katerimi prevladujejo interdisciplinarne analize t. i. ustvarjalnih mest, razreda, grozdov, industrij ipd., je prevelika osredinjenost na produkt (inovacije v t. i. kulturnih in kreativnih industrijah kot generator gospodarskega razvoja) in individualno zmožnost (genialnost, nadarjenost, sposobnost posameznikov). To je tudi značilnost slovenskih raziskav, ki so bile do zdaj predvsem v domeni ekonomije, sociologije, psihologije, geografije in prostorskega načrtovanja. Te raziskave so bile predvsem kvantitativne in tako praviloma niso ubesedile pogledov družbenih akterjev, sploh tistih "brez glasu". Projekt pa si je s popularizacijo njihovih praks prizadeval, da so se vsaj nekateri do zdaj nevidni akterji vpisali v širše razumevanje ustvarjalnosti. Tudi slovenski etnologija in kulturna antropologija sta se le izjemoma ukvarjali z ustvarjalnostjo kot družbenim fenomenom – je pa ustvarjalnost v času izvajanja projekta postala pogostejša tema prispevkov in nacionalnih raziskovalnih projektov – kar (celo v svetovnem merilu) velja tudi za antropološke študije ustvarjalnosti kot gibala t. i. kulturnih in kreativnih industrij. Projekt je skušal spodbuditi odmik od prevladujočega statičnega pogleda na ustvarjalnost, ki se večinoma ustavlja pri obravnavah kulturnih reprezentacij, in opozoriti na njeno procesualnost in družbeno razsežnost. Hkrati je pokazal na nujnost obravnave ustvarjalnosti kot interakcijske družbene prakse, ki se produktivno opira na znanja, izkušnje in tradicijo in jih reorganizirano uporablja za dosego družbenih ciljev (gospodarskih, socialnih, kulturnih, okoljskih). Tako razumevanje namreč upošteva tudi ustvarjalni potencial posameznikov in skupin zunaj t. i. kulturnih in kreativnih industrij in jim priznava enakopravni položaj v družbi, kar pozitivno vpliva na vzdržni razvoj. Ob tem pa je projekt z osredinjenjem na izkušnje družbenih akterjev v mestu dopolnil tudi premisleke o sodobni urbanosti in kakovosti življenja v mestu.
Pomen za razvoj Slovenije
Prispevki in dogodki, posvečeni ustvarjalnosti, so pokazali na pestrost ustvarjalnih praks in izkušenj v Ljubljani ter tematsko mapirali prostore ustvarjanja. S konkretnimi primeri je projekt opozarjal na možnosti in priložnosti za ustvarjalnost v slovenskih mestih, njen gospodarski potencial ter socialne, kulturne in okoljske učinke. Rezultate je mogoče uporabiti za presojo znamčenja Ljubljane kot »ustvarjalnega mesta« in kot eno od analiz za pripravo kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki jo mesto načrtuje. V tem pogledu imajo rezultati raziskave tudi širši primerjalni potencial, saj se že več kot 60 mest na svetu opredeljuje kot ustvarjalnih, pa tudi slovenska mesta kažejo ambicije biti prepoznavna po svoji kulturi. Raziskava je z združitvijo pristopa »od spodaj navzgor«, ki je temeljil na etnografskih prijemih, in »od zgoraj navzdol«, ki je vključeval diskurzivno analizo dokumentov in pripovedi predstavnikov različnih ravni kulturne politike - predvsem pa s soočanjem družbenih akterjev na javnih dogodkih - razkrila stične točke in konflikte med državo, mestom in civilno družbo. Okrogla miza za spodbudnejšo politiko ustvarjalnosti, ki je bila eden od rezultatov projekta, je spodbudila (tudi neformalno) komunikacijo med raznolikimi akterji o možnem izboljšanju obstoječih strategij in ukrepov za podporo ustvarjalnosti. Izbrani rezultati raziskave (npr. tematske socialne mreže, motivacije akterjev) pa so uporabni za prostorske načrtovalce, turistične delavce in same družbene akterje, ki želijo povečati svoj socialni kapital. Projekt je opozoril tudi na ustvarjalnost akterjev pri odzivu na neugodne gospodarske razmere – na njihove eksistencialne in akumulativne strategije, ki so naravnane h krepitvi družbenih vrednot (solidarnosti, enakopravnosti, pravičnosti, vključenosti, ekološki vzdržnosti). Tako je lahko v korist družbenim akterjem v neugodnih življenjskih situacijah pri iskanju načinov preživetja (npr. prekarnim delavcem ali pripadnikom (drugih) ranljivih skupin). Nadalje je pokazal, da lahko tudi neformalne iniciative bistveno prispevajo h kakovosti urbanega življenja ter pripomorejo k privlačni podobi mesta (ki je pomembna tudi za razvoj ustvarjalnega gospodarstva), kar je lahko v spodbudo mestom pri razmisleku o obstoječih kriterijih za dodeljevanje sredstev in o drugih možnih oblikah podpore svojih prebivalcev oz. vzdržnega urbanega razvoja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno