Projekti / Programi
Prostorska utesnjenost kmetij v naseljih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
geografija podeželja, agrarna geografija, prostorsko načrtovanje, podeželsko planiranje, prostorska utesnjenost kmetij, kmetijska politika, družinske kmetije, prehranska varnost, Slovenija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28438 |
dr. Nika Razpotnik Visković |
Geografija |
Vodja |
2014 - 2016 |
143 |
Organizacije (1)
Povzetek
Združeni narodi so leto 2014 razglasili za Mednarodno leto družinskega kmetovanja, katerega cilj je družinsko kmetovanje ponovno postaviti v središče kmetijskih, okoljskih in socialnih politik ter nacionalnih načrtov. Tej pobudi se pridružuje tudi Evropska komisija, ki družinskim kmetijam priznava ključno vlogo pri pridelovanju kakovostne in varne hrane. Napovedi strokovnjakov, da bo v izrazito tekmovalnih razmerah globalne tržne ekonomije industrijsko kmetovanje nadomestilo družinskega, se niso uresničile. Celo nasprotno. S prehodom kmetijstva od produktivizma, ki temelji na komercializaciji, koncentraciji in industrializaciji, k post-produktivizmu, temelječemu na diverzifikaciji, razpršitvi in ekstenzivnosti, se je pomen družinskega kmetovanja še okrepil.
Predmet naše raziskave je prostorska utesnjenost družinskih kmetij v naseljih, ki je eden ključnih kmetijskih prostorskih izzivov. O njej govorimo, kadar kmetije na obstoječi lokaciji zaradi pomanjkanja prostora ne morejo povečati gospodarskih objektov oziroma razširiti svoje dejavnosti. Utesnjenost vpliva na razvojni potencial kmetij, saj onemogoča večanje njihove pridelave, otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč, sproža socialne napetosti v naseljih, spreminja identiteto podeželske pokrajine ter zmanjšuje interes mladih za kmetovanje. Spremembe družbeno-političnega odnosa do kmetijske dejavnosti in sočasna diverzifikacija podeželja so povzročile, da so kmetije pogosto označene kot vsiljivke v naselju, njihova dejavnost pa moteča za ostale prebivalce. Čeprav gre za enega ključnih kmetijskih prostorskih problemov, ta problematika pri nas še ni bila sistematično raziskana. Ne poznamo niti časovne dinamike procesa niti dejavnikov, ki na to vplivajo. Slednji so lahko zunanji (izhajajo iz naravnogeografskih ter širših družbeno-političnih in gospodarskih razmer) ali notranji (izhajajo iz sprememb na posamezni kmetiji in znotraj kmečkega gospodinjstva).
V raziskavi bomo proučili časovno dinamiko sprememb, ki so pripeljale do utesnjenosti kmetij. Poleg fizičnega bomo analizirali tudi normativni vidik utesnjenosti ter identificirali notranje in zunanje dejavnike, ki so na to vplivali. Na koncu bomo ovrednotili ukrepe, ki so predvideni za reševanje tega problema, s priporočili izvajalcem kmetijske in prostorske politike pa poskrbeli za prenos novih znanstvenih dognanj v prakso.
Z znanstvenega vidika bo raziskava tako nadgradila razumevanje prostorskih in socialnih procesov v podeželskih in urbanih naseljih, ki je ključno za odpravljanje ali vsaj zmanjševanje konfliktov rabe prostora. Spodbudila bo razpravo o prostorskem položaju (slovenskih) družinskih kmetij, transformaciji njihove vloge v podeželskih naseljih in obstoječih ter potencialnih prilagoditvenih strategijah za njihov obstanek. Utesnjenost kmetij znotraj naselij je evropsko relevantno raziskovalno vprašanje, zato ocenjujemo, da bodo tako metodologija kot rezultati projekta zanimivi tudi tujim raziskovalcem.
Pomen za razvoj znanosti
Prostorska utesnjenost kmetij v Sloveniji do sedaj še ni bila sistematično preučena, čeprav gre za pomemben razvojni vidik v kmetijstvu, na kar opozarjajo strokovnjaki s področij prostorskega načrtovanja, agrarne ekonomije in geografije. Izvirnost rezultatov zagotavlja že sam predmet preučevanja, pa tudi metodološki pristop k raziskovalnemu problemu (kako meriti prostorsko utesnjenost kmetije, katere podatkovne vire pri tem uporabiti in kako izvesti medsebojno primerjavo rezultatov). Z rezultati smo dodatno osvetlili razumevanje kompleksnega odnosa med urbanizacijo in kmetijstvom, ki je bilo doslej osredotočeno predvsem na vlogo urbanizacije pri krčenju produktivnih kmetijskih zemljišč in spreminjanju socialno-ekonomske strukture kmetij, redkeje pa na omejevanje/zmanjševanje funkcionalnih kmetijskih zemljišč znotraj naselij. Raziskava je tako dopolnila razumevanje prostorskih in socialnih procesov v podeželskih in urbanih naseljih, ki je ključno za odpravljanje ali vsaj zmanjševanje konfliktov rabe prostora. Spodbudila je razpravo o prostorskem položaju (slovenskih) družinskih kmetij, transformaciji njihove vloge v podeželskih naseljih in obstoječih ter potencialnih prilagoditvenih strategijah za njihov obstanek ter analizirala konkretne izkušnje kmetov, svetovalnih služb, institucij odgovornih za urejanje prostora ter uporabnikov prostora nasploh. Prinesla je nova spoznanja na področju prostorskega načrtovanja, predvsem kako usmerjati prihodnji razvoj poselitve v podeželskih naseljih ter pri tem upoštevati potrebe sodobnega kmetovanja. Rezultati projekta bodo služili kot strokovna podlaga za: - oblikovanje izhodisˇcˇ, usmeritev in priporocˇil za oblikovanje in umesˇcˇanje kmetijskih in pomozˇnih kmetijskih objektov v prostor, - pripravo predlogov in priporocˇil za ucˇinkovitejsˇe resˇevanje prostorskih konfliktov, tako na preventivni ravni (ozavesˇcˇanje sˇirsˇe javnosti) kot tudi na ravni dodatnih smernic za pripravo lokalnih prostorskih nacˇrtov. Oblikovani bodo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Umesˇcˇanje kmetijskih objektov v krajino in resˇevanje prostorskih konfliktov (sofinancer Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalna tema je bila predlagana leta 2014, v Mednarodnem letu družinskega kmetovanja, proglašenem z namenom družinsko kmetovanje ponovno postaviti v središče kmetijskih, okoljskih in socialnih politik ter nacionalnih načrtov. Predstavljeni rezultati se skladajo z omenjenimi prizadevanji, predvsem pa služijo kot strokovna podlaga za nadaljnje ukrepanje na normativni (zakonodajni), svetovalni in izvedbeni ravni. Vedenje o značilnostih, dinamiki, razlogih prostorske utesnjenosti ter trenutnih načinih spopadanja s tem izzivom se neposredno navezujejo na vprašanja sobivanja in konfliktih različnih rab prostora, ekosistemske in pokrajinotvorne funkcije kmetijstva, kakovosti bivanja na podeželskih območjih in prehranske varnosti. Raziskava tako na posreden način prispeva k izboljšanju gospodarskih razmer v kmetijstvu, z izboljšanjem bivalnih pogojev in kakovosti prostora pa tudi k izboljšanju družbenih razmer. Pripomogla bo k učinkovitejšemu upravljanju s tveganji na razvojno perspektivnih kmetijah, povezanim z možnostjo širitve in posodobitve proizvodnje. Ustrezna umestitev kmetijskih objektov v prostor (dovolj prostora, ustrezen infrastrukturni dostop do kmetijskih zemljišč, dostop do vodnih virov...) izboljšuje upravljanje kmetijskih gospodarstev in s tem dviguje njihovo konkurenčnost. Gospodarska perspektivnost pozitivno vpliva na prenos nasledstva na kmetijah in težnje po posodabljanju kmetijske proizvodnje ter uvajanju inovacij, s tem pa posredno na krepitev proizvodnega potenciala slovenskega kmetijstva. Pripomogla bo tudi k zmanjševanju konfliktnosti znotraj naselij ter učinkovitejšemu odpravljanju medsektorskih neskladij, ki se pojavljajo pri urejanju prostora. Zagotavljanje možnosti širitve kmetovanja na funkcionalnih zemljiščih ni le pomemben dejavnik obstoja in prihodnjega razvoja kmetijstva, ampak tudi izboljšanja kakovosti bivanja za vse prebivalce (in obiskovalce) podeželja. Izboljšanje razmer za prostorsko sobivanje kmetijstva in nekmetijskih dejavnosti je pomembno tudi za povečanje zaupanja v domačo kmetijsko pridelavo in posledično krajšanje poti hrane od kmeta do potrošnika. Ohranjanje vitalnega kmetijstva v Sloveniji pomeni ohranjanje območij s tipičnimi kulturnimi krajinskimi elementi, ki jih zaradi pestrosti in sporočilnosti cenimo kot pomembno vrednoto in jih zato želimo vzdrževati. Pomen rezultatov raziskovalnega projekta je prepoznalo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki skupaj v sofinanciranju z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v ciljnem raziskovalnem projektu Umesˇcˇanje kmetijskih objektov v krajino in resˇevanje prostorskih konfliktov želi narediti korak naprej, s konkretno pripravo predlogov in priporocˇil za ucˇinkovitejsˇe resˇevanje prostorskih konfliktov, tako na preventivni ravni (ozavesˇcˇanje sˇirsˇe javnosti), kot tudi na ravni dodatnih smernic za pripravo lokalnih prostorskih nacˇrtov, v katero bodo aktivno vključeni ključni deležniki s področja urejanja prostora (ministrstva, občine, krajinski parki, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in njeni območni zavodi, projektanti).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
