Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ugotavljanje bolnikove kompletne specifične IgE alergogene aktivnosti z uporabo kombinacije rekombinantnih alergenov in multiparameterske analize aktivacije bazofilcev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B500  Biomedicinske vede  Imunologija, serologija, transplantacija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Alergije, rinitis, astma, pršica, rekombinatni alergeni, test aktivacije bazofilcev, CD63, nano-fluorokromi, konjugirani rekombinatni alergen, multiparameterski pristop, novi test
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25171  dr. Renato Eržen  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2017  262 
2.  22807  dr. Peter Korošec  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2014 - 2017  720 
3.  10921  dr. Mitja Košnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2017  1.568 
4.  16361  dr. Tanja Kunej  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  930 
5.  29300  dr. Matija Rijavec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2017  287 
6.  25331  Mira Šilar    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  362 
7.  25317  dr. Mihaela Zidarn  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  447 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.962 
2.  1613  Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik  Golnik  1190997  7.188 
Povzetek
Trenutno in vitro diagnostika alergijskih bolezni bazira na merjenju specifičnih IgE, kjer se ugotavlja njihova prisotnost in/ali koncentracija v serumu in s tem potrdi IgE senzibilizacija. Problem pa je, da rezultat merjenja IgE reaktivnosti nič ne pove, ali imajo v serumu izmerjeni specifični IgE biološko oziroma alergogeno aktivnost, torej ali so sploh klinično relevantni. IgE senzibilizacija je namreč pogosto opažena tudi pri asimptomatskih osebah, poleg tega pa se alegijska bolezen izraža različno intenzivno, od mile lokalne reakcije do življenjsko ogrožajoče anafilaksije. Zato je opredelitev relevantnosti IgE protiteles zelo pomembno vprašanje. Pred kratkim sta se razvila dva različna pristopa za reševanje tega problema: prvi je uporaba rekombinantnih alergenov, drugi pa test aktivacije bazofilcev.  Osnovni cilj tega projekta je povezati znanje in tehnologijo rekombinantnih alergenov z bazofilnim testom aktivacije (BAT) s postavitvijo nove rekombinantne BAT platform. V naslednjem koraku bi to platformo postavili na multiparametrski model, ki bi omogočila ugotavljanje bolnikove kompletne specifične IgE alergogene aktivnosti na nov način. Tak način uporabe bi to kompleksno tehnologijo lahko prinesel tudi v vsakodnevno klinično rutinsko prakso.   Sodelujoča skupina našega partnerja iz Avstrije, ki prihaja iz Medicinske fakultete na Dunaju in jo vodi prof. Rudi Valenta, je v svetovnem merilu vodilna na področju rekombinantnih alergenov in bo poskrbela za pripravo različnih rekombinatnih alergenov. Naša raziskovalna skupina iz Univerzitetne klinike Golnik pa je ena vodilnih na področju testa aktivacije bazofilcev in bo poskrbela za implementacijo teh rekombinatnih alergenov v test aktivacije bazofilcev. Model alergijske bolezni bo preobčutljivost za pršico kot najpomembnejši inhalacijski allergen.
Pomen za razvoj znanosti
Trenutno in vitro diagnostika alergijskih bolezni bazira na merjenju specifičnih IgE, kjer se ugotavlja njihova prisotnost in/ali koncentracija v serumu in s tem potrdi IgE senzibilizacija. Problem pa je, da rezultat merjenja IgE reaktivnosti le malo pove, ali imajo v serumu izmerjeni specifični IgE biološko oziroma alergogeno aktivnost, torej ali so sploh klinično relevantni. Zato je opredelitev relevantnosti IgE protiteles zelo pomembno vprašanje. Pred kratkim sta se razvila dva pristopa za reševanje tega problema: prvi je uporaba rekombinantnih alergenov, drugi pa test aktivacije bazofilcev. Pri tem razvoju je aktivno sodelovala tudi naša programska skupina. V tem projektu smo povezali metodologijo in tehnologijo rekombinantnih alergenov z bazofilnim testom aktivacije in postavili nove diagnostične in raziskovalne platforme. S temi platformami smo na različnih eksperimentalnih modelih opredelili alegogenost specifičnih IgE protiteles in natančneje preučili vlogo bazofilcev in mastocitov pri sistemski alergijski reakciji - anafilaksiji. Projekt je bil izjemno dobro publiciran in strokovno predstavljen. Tako sta bila med drugim publicirana tudi dva članka v reviji Journal of Allergy and Clinical Immunology (JACI) s faktorjem vpliva 13.081, ki je prva revija na področju alergologije in šesta revija na področju imunologije. Predvsem pa je ta projekt omogočil postavitev novih diagnostičnih pristopov in terapevtskih konceptov ter njihov prenos v klinično prakso (diagnostični del).
Pomen za razvoj Slovenije
S tem projektom smo pospešili prenos novih diagnostičnih platform v klinično prakso in s tem zadostili potrebam bolnikov z alergijskimi boleznimi, izboljšali njihovo kakovost življenja ter s tem tudi zmanjšali breme alergijskih bolezni v Sloveniji. Ključna za dosego tega cilja je bila postavitev novih diagnostičnih metod in terapevtskih konceptov ter njihov prenos v redno klinično prakso. Ta prenos smo dosegli tako na nivoju platform, povezanih z rekombinantnimi alergeni, kot tudi na nivoju novih platform, povezanih s testom aktivacije bazofilcev. Del tega projekta je rezultiral tudi v evropskem patentu. Verjamemo, da bo imel ta patent pozitivne raziskovalne in gospodarske učinke na področju Slovenije ter tudi na širšem evropskem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno