Projekti / Programi
Bolezni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B510 |
Biomedicinske vede |
Infekcije |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
lymska borelioza; klopni meningoencefalitis; erythema migrans; Borrelia afzelii; Borrelia garinii; Borrelia burgdorferi; izhod; simptomi po lymski boreliozi; virus klopnega meningoencefalitisa; postencefalitisni sindrom; patogeneza; klinična slika; imunski odgovor; citokini; kemokini
Raziskovalci (47)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodišča. V Sloveniji prenašajo členonožci povzročitelje lymske borelioze (LB), klopnega meningoencefalitisa (KME) in humane granulocitne anaplazmoze (HGA).
Programski sklopi
So v Sloveniji poleg LB, KME in HGA prisotne tudi druge bolezni, ki jih prenašajo členonožci? Pri dobro definiranih skupinah bolnikov bomo z mikrobiološkimi in molekularno-genetskimi pristopi iskali že znane in nove povzročitelje.
Dopolnitev pomanjkljivih podatkov za LB in KME. Bolezni sta dobro poznani, vendar so nekateri podatki nepopolni oziroma jih ni.
Sočasne okužbe. Ugotoviti želimo pogostost, klinične značilnosti in izhod bolezni pri bolnikih, sočasno okuženih z borelijami LB, virusom KME in/ali Anaplasmo phagocytophylum.
Osvetlitev patogeneze LB in KME in težav po preboleli bolezni. Predpostavljamo, da so razlike v patogenezi, poteku in izhodu LB in KME posledica različnega vnetnega imunskega odziva, ki je odraz dejavnikov povzročitelja in gostitelja. Za osvetlitev teh dejavnikov bomo uporabili sodobne mikrobiološke, imunološke in genetske preiskave.
Cilji
1) Dokazati, da so poleg LB, KME in HGA pri nas prisotne tudi druge bolezni, ki jih prenašajo členonožci.
2) Dopolniti manjkajoče podatke o LB in KME.
3) Dokazati sočasne okužbe s povzročitelji LB, KME in/ali HGA in preveriti ali je potek bolezni v primeru sočasnih okužb drugačen kot pri posameznih okužbah.
4) Ugotovitev vrste B. burgdorferi s.l. in genotipov znotraj posamezne borelijske vrste, povezanih z diseminacijo, perzistenco, težo bolezni in težavami po zdravljenju ter osvetlitev povezave med posameznimi podtipi borelij s kliničnimi podatki pri bolnikih. Borelijske genotipe bomo opredelili s pomočjo molekularnih metod. Perzistenco borelij po zdravljenju bomo iskali s pomočjo kultur, PCR in seroloških preiskav v koži in krvi bolnikov z LB pred in po zdravljenju z antibiotiki.
5) Ugotovitev različic evropskega podtipa virusa KME, in osvetlitev povezave med posameznimi različicami s kliničnimi podatki pri bolnikih. Genetski material bomo pridobili iz krvi bolnikov v prvi fazi bolezni. Različice virusov KME bomo opredelili z molekularnimi metodami.
6) Osvetlitev imunskih mehanizmov v patogenezi LB in KME z določitvijo imunskih proteinskih profilov ter genetskih različic in povezava dobljenih rezultatov s kliničnimi ugotovitvami. Koncentracijo citokinov in kemokinov, ki predstavljajo prirojene in pridobljene imunske odgovore, bomo določali v serumih bolnikov z LB in KME in v vzorcih kože bolnikov z EM in ACA pred in po zdravljenju s pomočjo Luminex-a in PCR, genetske različice pa z ImmunoChip.
7) Izdelava klinično pomembnih napovednih modelov s pomočjo biostatistike in matematičnega modeliranja, v katere bodo vključeni podatki o vrstah in podvrstah borelij, imunskih profilih in klinični podatki o diseminaciji LB, teži bolezni in prisotnosti simptomov po preboleli LB, v primeru KME pa podatki o različicah podtipov virusa KME, imunskih profilih, teži akutne bolezni in prisotnosti simptomov po prebolelem KME.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti je prikazan po sklopih.
Odgovor na vprašanje »Ali so v Sloveniji poleg LB, KME in HGA prisotne še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci« (1. sklop) in raziskave »Sočasne okužbah s povzročitelji LB, KME in HGA« (3. sklop) bo prinesel nova znanja in podatke o boleznih, ki jih prinašajo členonožci in ki so v literaturi nepopolni oziroma jih ni. Pričakujemo, da bomo poleg LB, KME in HGA odkrili še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci, npr. vročico zahodnega Nila, ki se pojavlja v naši sosedščini, pa tudi kako povsem novo bolezen, kot smo pred 17 leti v okviru prospektivne raziskave o etiologiji vročinskih bolezni po vbodu klopa prvi v Evropi odkrili HGA. Pridobili bomo podatke o pogostosti, kliničnih značilnostih in izhodu bolezni pri bolnikih, sočasno okuženih z borelijami lymske borrelioze, virusom KME in/ali Anaplasmo phagocytophylum. Predpostavljamo, da sočasne okužbe s povzročitelji LB, KME in/ali HGA niso redke in da je potek bolezni v primeru sočasnih okužb drugačen kot pri posameznih okužbah.
Podobno bomo dopolnili znanje in pridobili povsem nove podatke z raziskavami, ki so predvidene v 2. sklopu, to je o zdravljenju LB, vplivu borelijskih vrst na klinično sliko in imunski odziv bolnikov, dobili vpogled v potek in izhod zgodnje LB pri nosečnicah in pri osebah s hudo okvarjeno imunostjo, primerjali klinične značilnosti, potek in izhod LB pri otrocih, odraslih in starostnikih in ocenili vrednost različnih diagnostičnih pristopov pri bolnikih z lymsko nevroboreliozo.
Pričakujemo, da bo vpogled v etiologijo ter imunske in genetske značilnosti bolnikov z akutno kožno obliko LB (erythema migrans, EM) in pri tistih s kronično kožno obliko LB (acrodermatitis chronica atrophicans, ACA) omogočil razkriti dejavnike, ki privedejo oziroma so povezani s pojavom kronične oblike bolezni.
Podatki o ponovnih okužbah (reinfekcijah) z B. burgdorferi sensu lato so omejeni na opise posameznih primerov. Velika zbirka prospektivno zbranih podatkov o naših bolnikih z EM (zaenkrat imamo informacijo o približno 11.000 odraslih bolnikov z EM) omogoča oceno pogostosti ponovnih okužb in osvetlitev okoliščin, v katerih je prišlo do klinično zaznavne reinfekcije, kakor tudi ali se klinični sliki prvotne in ponovne bolezni razlikujeta, kakšna je etiologija ponovnih okužb in kakšni so imunski odgovori bolnikov ob prvi in ob ponovni okužbi.
Pri bolnikih z vročinsko boleznijo po vbodu klopa bomo poleg pogostosti izolirane prve faze KME natančno ocenili tudi njene klinične in laboratorijske značilnosti – tudi ti podatki so v literaturi zelo borni. Pridobitev genetskega materiala virusa KME, ki se v tem obdobju bolezni nahaja v krvi, bo omogočila, da bomo lahko preverili, ali so teža KME v akutni fazi bolezni ter potek in izhod KME povezani z genetskimi variantami virusa, ki je vnetje osrednjega živčevja povzročil. Ta raziskava je inovativna in najbrž še ni bila narejena zato, ker je dostop do bolnikov s prvo fazo bolezni, v kateri lahko v krvi ugotovimo prisotnost virusa KME, zelo omejen.
Četrti sklop raziskav (Osvetlitev patogeneze LB in KME in težav, ki pri nekaterih bolnikih ostajajo po preboleli bolezni) je originalen in pomemben, ker išče odgovore na kritična vprašanja z uporabo najsodobnejše tehnologije na analizi človeških vzorcev v povezavi s klinično sliko bolezni pri jasno definirani skupini bolnikov. S takšnim pristopom se bistveno razlikuje od patogenetskih raziskav opravljenih na celičnih kulturah in živalskih modelih, za katere ni zagotovila, da odražajo stanje pri judeh.
Predvidevamo, da bomo z našimi genotipizacijskimi metodami opredelili podtipe posameznih vrst borelij in odkrili genotipe borelij, ki so povezani z diseminirano okužbo in simptomi po LB. Predvidevamo, da bomo z obsežno genetsko in proteinsko analizo vzorcev kože in krvi bolnikov našli vnetne dejavnike gostitelja, ki vplivajo na obvladanje okužbe, diseminacijo ter na kli
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen programa za gospodarstvo in družbene dejavnosti
Sklop 1: Ali so v Sloveniji poleg LB, KME in HGA prisotne še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci? Če bomo poleg LB, KME in HGA odkrili še kakšne druge bolezni, katerih povzročitelje prenašajo členonožci, npr. vročico zahodnega Nila, bo to omogočilo uvedbo smiselnih javnozdravstvenih ukrepov, kar je izrednega pomena za javno zdravje v Sloveniji, pa tudi širše. Če bomo odkrili novo bakterijsko bolezen, bo to omogočilo vzročno zdravljenje.
Sklop 2: Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis
- Primerjava učinkovitosti, stranskih učinkov in stroškov zdravljenja LB z različnimi antibiotiki bo omogočila optimalno izbiro zdravljenja; če bo krajše zdravljenje in/ali zdravljenje s cenejšim antibiotikom enako učinkovito kot zdravljenje z dražjim zdravilom in/ali daljše zdravljenje, bodo rezultati prinesli tudi neposredno ekonomsko korist.
- Poznavanje poteka in izhoda zgodnje LB pri osebah s hudo okvarjeno imunostjo in pri nosečnicah bo omogočilo smiselno zdravljenje oziroma ukrepanje, podatki, ki jih bomo pridobili z oceno vrednosti različnih diagnostičnih testov in pristopov pri bolnikih z lymsko nevroboreliozo pa izbiro optimalnih diagnostičnih pristopov.
- Podatki o klinično zaznavnih ponovnih okužbah (reinfekcijah) z B. burgdorferi sensu lato bodo omogočili racionalen razmislek o izvedljivosti priprave učinkovitega cepiva proti LB.
Sklop 3: Sočasne okužbe. Opredelitev sočasnih okužb s povzročitelji LB, KME in HGA bo omogočalo smiseln pristop k diagnostiki in zdravljenju bolnikov s temi okužbami.
Sklop 4: Razjasnitev patogeneze LB in težav, ki pri nekaterih bolnikih ostajajo po preboleli bolezni, bo imela vpliv na obravnavo bolnikov, še posebno tistih, ki imajo težave po preboleli LB. Ta skupina bolnikov predstavlja velik znanstveni, strokovni in praktični izziv, saj se v njihovo obravnavo vpleta vse več posameznikov in skupin, ki uporabljajo nepreverjene in za bolnike potencialno škodljive pristope.
Posredni pomen za družbo
Uspešna izvedba programa bo imela velik posredni pomen za stroko, saj zagotavlja trdne osnove za razvoj in promocijo stroke, omogoča vzgojo in izobraževanje raziskovalnih kadrov na področju klinične medicine, pospešuje in vzpodbuja interdisciplinarno delo, podpira vključevanje v mednarodno sodelovanje in z vrhunskimi objavami ter predstavitvami na mednarodnih sestankih omogoča učinkovito promocijo države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
