Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razgradnja sedimentirane organske snovi v obalnem morju (Tržaški zaliv) in alpskem jezeru (Blejsko jezero)

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.03  Naravoslovje  Biologija  Ekosistemi 

Koda Veda Področje
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
Ključne besede
organska snov, razgradnja, sedimenti, Severni Jadran, alpsko jezero
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18333  Mira Avčin    Raziskovalec  2000 - 2001 
2.  04650  dr. Oliver Bajt  Varstvo okolja  Raziskovalec  1999 - 2001  439 
3.  18212  Vladimir Bernetič    Raziskovalec  1998 - 2001  116 
4.  05249  dr. Jadran Faganeli  Varstvo okolja  Vodja  1996 - 2001  574 
5.  18335  Janez Forte  Biologija  Raziskovalec  1996 - 2001  77 
6.  18340  Alma Hvala    Raziskovalec  1996 - 2001 
7.  18336  Silva Maslo    Raziskovalec  1996 - 2001 
8.  11084  Radovan Planinc  Kemija  Raziskovalec  1996 - 2001  27 
9.  05251  dr. Borut Vrišer  Biologija  Raziskovalec  1996 - 2001  94 
10.  00757  dr. Aleksander Vukovič  Biologija  Raziskovalec  1996 - 2001  140 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.258 
Povzetek
Študirali smo kinetiko anoksiene razgradnje sedimentirane organske snovi v površinskem sedimentu Tržaškega zaliva in Blejskega jezera pri različnih temperaturah in ugotovili, da razgradnja poteka pretežno v površinski plasti sedimenta, redukcija sulfata je najpomebnejša pot anoksiene razgradnje v morskem, metanogeneza pa v jezerskem sedimentu. Fe je v sedimentih Tržaškega zaliva vezano pretežno v goethitu, ki je le malo reaktiven v mikrobni redukciji Fe(III), PO43- pa je adsorbiran na površine Fe oksidov. Študije metilacije Hg in demetilacije MeHg v sedimentih Tržaškega zaliva so pokazale, da reakciji potekata najhitreje v površinski plasti, metilacija producira MeHg, ki prehaja v vodni stolpec in prehranjevalno verigo, demetilacija pa poteka oksidativno in iz CH3 nastaja CO2. Raziskave paleookoljskih razmer v Tržaškem zalivu v holocenu so pokazale povišane vsebnosti Corg. kopenskega izvora v plasti datirani z 14Corg. pred 8000-9000 leti. Heterogena fotokaltalizirana razgradnja (s TiO2) makroagregatov je v naravnih pogojih možna in učinkovita pot pri reševanju teh problemov severnem Jadranu.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno