Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Lokacija in raba mestnih zemljišč v starajočih se regijah: obnašanje zemljiške rente v postindustrijski družbi

Obdobja
01. januar 2015 - 31. december 2018
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   
2.19.00  Tehnika  Promet   

Koda Veda Področje
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
mestna renta, trg nepremičnin, financiranje stanovanjske gradnje, oskrbovalni sistemi mest, upravljanje nepremičnin, upravljanje objektov in naprav, gravitacijski modeli, atraktivnost lokacij, upravljanje z riziki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27849  dr. Boštjan Aver  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2017  192 
2.  28680  dr. David Bogataj  Urbanizem  Raziskovalec  2015 - 2017  351 
3.  07799  dr. Marija Bogataj  Urbanizem  Raziskovalec  2015 - 2017  583 
4.  37908  mag. Diamond De Wealthhorn  Pravo  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  11 
5.  37122  dr. Eneja Drobež  Pravo  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  118 
6.  35535  dr. Robert W. Grubbstrom  Ekonomija  Raziskovalec  2015 - 2017  77 
7.  11010  dr. Bojan Grum  Urbanizem  Raziskovalec  2015 - 2017  286 
8.  28329  dr. Danijel Kovačić  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2015 - 2017  35 
9.  38596  dr. Lorenzo Brian Ros McDonnell  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2017 
10.  05559  dr. Marjana Šijanec Zavrl  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2017  426 
11.  10120  dr. Alenka Temeljotov Salaj  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2017  404 
12.  04528  dr. Janez Usenik  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2017  445 
13.  06063  dr. Robert Vodopivec  Urbanizem  Vodja  2015 - 2017  305 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2629  Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta  Nova Gorica   2146916  4.667 
2.  2734  MEDIFAS Mediteranski inštitut za sodobne študije  Šempeter pri Gorici  2333031 
Povzetek
V programu bomo razvili teorijo mestne rente kot regulatorja rasti mesta v starajoči se družbi, pri čemer bomo študirali vplive sodobnih rešitev, tudi “pametnih” oskrbovalnih sistemov, managementa objektov in naprav in razvoja starostnikom prijaznega okolja v povezavi z razpoložljivostjo in vplivi sodobnih finančnih in fiskalnih mehanizmov na mestno rento. Razvili bomo modele za proučevanje dinamike mestne rente in s tem trga nepremičnin, rizikov, ki jim je izpostavljen in politik, ki lahko pripomorejo k dolgoročni stabilnosti trga nepremičnin. Zgradili bomo simulacijske modele za podporo odločanju o naložbah v mestni prostor, ki bodo temeljili na prenovljeni teoriji mestne rente v starajoči se postindustrijski družbi. Evropa se sooča s potrebami po dolgoročnih naložbah v mestni prostor in spremljajočo infrastrukturo. Izkušnje zadnjih pet let pa so pokazale, da ima volatilnost trga nepremičnin velik vpliv na finančne tokove v družbi, na obstojnost oskrbovalnih sistemov in na selitve prebivalstva, tudi starajoče populacije, na premoženje gospodinjstev, nacionalne in mednarodne finančne tokove. Volatilnost nepremičninskega trga vpliva na pripravljenost vlaganj v urbani razvoj, vzdrževanje in sanacijo urbanih območij, še posebej na naložbe gospodarskih javnih služb oziroma na uspešno sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu pri investicijah v komunalno, prometno in drugo infrastrukturo. Kot kažejo razprave med Evropskim Aktuarskim Združenjem, katerega člani preko pokojninskih skladov, ki jih upravljajo, obvladuje velik delež evropskega bogastva, in EC, bo lahko takšno javno-zasebno partnerstvo zaživelo le, če bodo investicije v prostor prinašale bolj stabilne denarne tokove, kar pa je mogoče doseči z dobrim poznavanjem dinamike mestne rente, ki se v postindustrijski starajoči družbi spreminja, in ciljno usmerjenim zajemanjem le te.   Model v podporo odločanju o vlaganjih v prostor, upravljanju s stanovanjkim skladom in mestno infrastrukturo ter črpanju premoženja iz tega (obratne hipoteke) bo temeljil na sedmih do sedaj ločeno obravnavanih skupinah modelov, ki jih bomo prilagodili obravnavam starajočih populacij in postindustrijskega okolja in povezali v sestavljeni sistem. To so gravitacijski modeli, modeli upravljanja z objekti in napravami, dinamični modeli logističnih sistemov, ki dvigujejo vrednost difrencialne rente, fiskalni modeli, ki spreminjajo kupno moč in s tem povpraševanje na trgu nepremičnin, in posojilni bančni modeli, kot je ERS. Parametri in odločitvene spremenljivke teh modelov vplivajo na kupno moč na trgu nepremičnin in s tem na ravnotežno rentno krivuljo. Modeli bodo vplivali na boljše poznavanje trga nepremičnin, njegovo odzivnost na ukrepe v urbanem prostoru in nižjo volatilnost, medtem ko bodo modeli ERS omogočili deakomulacijo premoženja starostnikom in s tem dvig njihove kupne moči, se pravi s tem tudi višjo kvaliteto bivanja v mestu, saj bodo sredstva deakumulacije bogastva v nepremičnini lahko porabili za druge storitve v mestu.
Pomen za razvoj znanosti
Odpiramo novo paradigmo razvoja postindustrijskih mest v starajoči se Evropi s prenovljenim konceptom obravnave rente kot regulatorja razvoja in obnove mest. Program bo prispeval v zakladnico znanja, ki ga izpostavlja kot nujnega Evropsko inovacijsko partnerstvo za pametna mesta in skupnosti (angl: The European Innovation Partnership on Smart Cities and Communities – EIP on SCC). To je nastalo na iniciativo Evropske komisije za identifikacijo in diseminacijo relevantnih informacij in tehnoloških rešitev nastalih problemov v mestih. V ta namen, je bila ustanovljena Platforma deležnikov pametnih mest (Smart Cities Stakeholder Platform), ki ji pripada tudi vodilna raziskovalka te programske skupine. Raziskovalna skupina, ki je do sedaj parcialno obravnavala tokove prebivastva in oskrbovalnih mrež ter upravljanje objektov in naprav v mestih (vključno z energetskimi vprašanji), bo s sodobnim pristopom k mestni renti te vplive povezala in ovrednotila preko ravnotežne krivulje (dejansko mnogoterosti) mestne rente. S pristopom k mestni renti, ki je do sedaj postavljal v ospredje obnašanje aktivnega prebivalstva in industrije, bomo na nov način (preko WP1 in WP2) vključil v analizo starajočo se populacijo in servise, ki so zanjo potrebni in se v mestih intenzivno razivijajo v zadnjem času, pri čemer močno temeljijo tudi na pametnih tehnologijah. Vpliv teh tehnologij v oskrbovalnih sistemih je lažje ovrednotiti preko modelov oskrbovalnih sistemov, ki smo jih razvili v preteklosti, (NPV pristop z obvladovanjem časovnih zakasnitev) in modeliranja njihovih vplivov na trg nepremičnin, na katerem se mestna renta odraža v najemninah ali v prenosih lastništva. Tako bodo samostojni modeli starostno strukturiranih migracij in drugih tokov, ki smo jih našteli v programu in ki v takšnih strukturah niso bili še obravnavani, povezani preko mestne rente in njene realizacije na trgu nepremičnin v simulacijski model za napovedovanje rezultatov posameznih politik v mestnem prostoru. Temeljna faktorja, ki sta vplivala na rast in razvoj mest v 19. in 20. stoletju sta bila rastoča stopnja rodnosti in padajoča stopnja smrtnosti z migracijami iz podeželja v mesta. Ta pojav je pospeševal urbani razvoj, bogatenje mest in dvigoval vrednost mestnih zemljišč, kar se odraža v Alonsojevi teoriji o mestni renti. Danes mora znanost o mestih spremeniti Alonsojevo paradigmo, saj se ta vzorec spreminja. Razvoja modernega bančnega sistema ne bi bilo brez nepremičnin kot predmetov hipotekarnega posojila. Posojila so bila investirana nazaj v urbani prostor. Davki in prispevki investitorjev so financirali izgradnjo in rast infrastrukture mest. Kot posledica tega procesa je vrednost zemljišč, ki so bila dana v zastavo, rasla skozi stoletja in s tem ustvarjala ponavljajoče se cikle vlaganj v pozidave. Zdaj se postavlja vprašanje, kako je mogoče to bogastvo pretočiti v sredstva za dvig kupne moči meščanov in s tem kvalitete bivanja v mestih preko obratne hipoteke in podobnih mehanizmov.   Vse tri komponente, ki jih izpostavlja H2020 v trikotniku: izobraževanje - raziskave - poslovne aktivnosti, vsa znanstvena področja, ki so prispevala teorijo razvoja mest, kot so urbanska ekonomika, gradbeništvo in arhitektura, so temeljila na proučevanju zgoraj opisane dinamike rasti industrijskih mest, ki se jim zdaj prebivalstvo stara. Padajoča rodnost je zmanjšala rast prebivalstva, podaljševanje trajanja življenja pa dodatno vpliva na starostno strukturo in s tem povpraševanje po vrsti nepremičnin in storitvah v mestu. Te potrebe so drugačne od tistih v industrijski družbi, kar se bo prvič odrazilo v naši raziskavi in njenim prenosom v visokošolsko izobraževanje ter prakso. Rezultati raziskave vključujejo tudi nove modele financiranja mest. Za doseganje ciljev pa, kot izpostavlja tudi EIP on SCC v Operational Implementation Plan, potrebujemo prenovljene podatkovne baze, katerih prenovo bomo predlagali v programu. Raziskovanje, ki sicer temelji na klasični teoriji mestne rente,
Pomen za razvoj Slovenije
Oblikovanje in razvoj starostnikom prijaznih mest je skladno s trditvami Svetovne zdravstvene organizacije eden izmed najbolj učinkovitih lokalnih političnih pristopov k reševanju problemov staranja prebivalstva. Fizično in družbeno okolje mest sta ključna dejavnika, ki vplivata na to, da lahko ljudje ostanejo zdravi, neodvisni in samostojni dolgo v njihovi starosti. LISTINA EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH (2010/C 83/02) v 25. členu določa pravice starejših: "Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju." Mesta pa lahko izvedejo vlaganja v starostnikom prijazno okolje le ob ustrezni finančni podpori javnega in privatnega sektorja z ustreznimi finančnimi instrumenti in mehanizmi. Brez poznavanja teorije o mestni renti in njenih konsekvencah ti finančni instrumenti ne morejo optimalno učinkovati. Nedavne boleče izkušnje v skoraj vseh evropskih državah so pokazale, da ima volatilnost na stanovanjskem trgu velik vpliv na finančne tokove, dobavne verige, tokove selitev, na premoženje gospodinjstev in na nacionalne in mednarodne finančne sisteme, kar vpliva na hipotekarno financiranje in na milijone praznih stanovanjskih objektov po evropskih mestih. Gradbeni sektor je še vedno glavni ponudnik delovnih mest za manj kvalificirane delavce, ki izginjajo v drugih sektorjih evropskega gospodarstva. Ta raziskava predstavlja teoretične in strokovne podlage za boljše napovedovanje, ki lahko podpre stabilizacijo bančnega sektorja, nepremičninskega trga in gradbeništva ter prepreči uničenje ustvarjenega bogastva mest. Stroški stanovanja namreč predstavljajo skoraj tretjino prihodkov posameznega gospodinjstva in stanovanjsko premoženje predstavlja več kot polovico neto vrednosti premoženja gospodinjstev evropskih držav. Raziskave našega partnerja iz Norveške, Multiconsulta so pokazale, da lahko funkcionalna arhitektonska zasnova in upravljanje zdravstvenih objektov in naprav v mestu prihrani 5%, ponekod tudi do 10% vseh stroškov zdravstvenega sektorja za dejavnost, ki se v njih odvija. Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v sodelovanju z drugimi ministrstvi in javnostjo pristopi k pripravi Predloga  zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, z namenom povečanja socialne varnosti oseb, ki so odvisne od tuje pomoči in zagotavljanja vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe. Ta vse večji del prebivalstva mest bo vplival na povpraševanje na trgu nepremičnin in stroške oskrbe glede na prostorsko organiziranost storitev v mestu, torej posledično na obnašanje mestne rente. V Republiki Sloveniji nimamo ustrezno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Prejemki in storitve niso povezani v enovit sistem, prav tako ni koordinacije med različnimi službami, zaradi česar se zmanjšuje kakovost in učinkovitost na tem področju, kar vse je v interakciji z mestno rento in trgom nepremičnin. Cilj nove ureditve je uvesti posebno socialno zavarovanje za primer potrebe po dolgotrajni oskrbi, ki se uvršča v eno od socialnih tveganj, značilnih za dolgoživo družbo. Od grajenega prostora in organiziranosti mrež zavisi strošek te oskrbe. Na področje dolgotrajne oskrbe in neurejenih oskrbovalnih sistemov slovenskih mest se nanaša tudi eno izmed letošnjih priporočil, ki jih je Svet EU naslovil na Slovenijo. V priporočilu št. 2 ta med drugim navaja "Omeji naj se s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravičenosti ter povečanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti." Skladno s tem oz. z namenom, da se pravočasno - do zaključka evropskega semestra - sprejme ustrezne ukrepe za realizacijo omenjenega priporočila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017
Zgodovina ogledov
Priljubljeno