Projekti / Programi
Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju (Gospodarska in socialna zgodovina Slovenije)
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
ekonomska zgodovina, socialna zgodovina, ekonomska modernizacija, socialna modernizacija, 19. stoletje, 20. stoletje, Slovenija, družbene institucije, ekonomske institucije, tranzicije, transformacije, družba, ekonomija, ekonomske in socialne ureditve
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0501 |
Inštitut za novejšo zgodovino |
Ljubljana |
5057116000 |
5.245 |
Povzetek
V okviru raziskav gospodarske in socialne zgodovine bomo v naslednjem raziskovalnem obdobju do leta 2019 dali poudarek na temeljne probleme družbene in ekonomske transformacije slovenskega prostora v zadnjih dveh stoletjih (19. in 20. stoletje) v kontekstu evropskega gospodarskega in socialnega razvoja. Časovne zamejitve raziskovalnega interesa torej obsegajo čas od postopnega opuščanja fevdalizma do začetka enaindvajsetega stoletja ali drugače rečeno, naš raziskovalni interes je v časovni dinamiki zamejen z dobo modernih gospodarskih sistemov na slovenskih tleh. Ekonomsko sistemski procesi v tem časovnem loku so opredeljeni kot kapitalizem, socializem/komunizem in obdobje tranzicije. V državno političnem okviru pa raziskovalni program ostaja zamejen na teritorij Habsburške monarhije, Jugoslavije obeh inačic in slovenske države po letu 1991. Pri izvajanju raziskovalnega programa izhajamo iz dveh konceptualnih komponent, dveh strukturnih izhodišč. S konceptom dolgoročnosti omogočimo razumevanje gospodarsko in socialno zgodovinskega dogajanja in procesov v vzročno-posledični vzajemni povezavi družbe in ekonomije skozi dolga časovna obdobja. Raziskovanje osrednjih strukturnih gospodarskih procesov in transformacij bo torej vpeto v širši družbeni kontekst, v kontekst vzročno-posledične pogojenosti gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega razvoja. Drugo izhodišče temelji na komparativnosti, na soočanju dinamike in značilnosti ekonomskih in socialnih procesov na slovenskih tleh z regionalnim oziroma evropskim historičnim kontekstom. Kot raziskovalne fenomene izpostavljamo kontinuitete in diskontinuitete ekonomskega in socialnega razvoja ter vmesna obdobja, t.i. tranzicije.
Kot osrednje raziskovalno izhodišče si bomo zastavljali vprašanje o kakovosti dinamike gospodarskega in socialnega razvoja v omenjenih dveh stoletjih v Sloveniji na primeru vloge kompleksnih razmerij vznika in delovanja družbenih institucij. V aktualnih znanstvenih (tako družboslovnih kot tudi humanističnih in zgodovinopisnih) razpravah o kakovosti in dinamiki historičnih procesov institucije zavzemajo ključno vlogo pri dojemanju gospodarskega in socialnega razvoja, zlasti v procesu modernizacije gospodarskih in socialnih struktur oziroma sistemskih transformacij. Sistem učinkovito delujočih in dopolnjujočih institucij je namreč predpogoj vzdržnega dolgoročnega gospodarskega in socialnega razvoja.
K temu dodajamo še poudarek, da institucije opredeljujemo kot pojave formalne in neformalne narave, torej ne glede na raven institucionaliziranosti, ki kot družbeni standardi normativno opredeljujejo obnašanje v družbi in ekonomiji. Jasna razpoznava teh institucij, njihovih form v dinamiki časa, nam omogoča vpogled v procesne značilnosti razvoja posameznih družb, komparativni vidik pa presojo relevantnosti njihove obče veljave.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina je edina v slovenskem prostoru, ki se načrtno in dolgoročno ukvarja z raziskovanjem gospodarske in socialne zgodovine moderne dobe. Skupina razvija lastne metodološke prijeme, se ukvarja z lastnimi raziskovalnimi predmeti preučevanja in ima tako po zaslugi preteklega dela lastno jasno prepoznavno identiteto tako znotraj zgodovinopisja kot v okviru humanistike in družboslovja. S tem omogoča interakcijo dela slovenske historiografije (ekonomska in socialna zgodovina) z mednarodno historiografsko skupnostjo. Poleg tega programska skupina svoje raziskave dolgoročnih strukturnih ekonomskih in socialnih transformacij na slovenskih tleh umešča v kontekst evropskega referenčnega okvira in tako omogoča pretok znanja, novih metodoloških usmeritev in raziskovalnih praks iz evropskega v slovenski prostor. Poleg tega v svojem delu dosledno vztraja na, kot že omenjeno, dolgoročni in komparativni perspektivni. To pomeni analitično soočenje slovenske gospodarsko-socialne izkušnje s historičnimi silnicami širšega prostora Srednje Evrope oziroma Evrope kot celote. Tak pristop nam zagotavlja stvarno primerjavo in ovrednotenje slovenskega gospodarskega in socialnega razvoja. Hkrati pa pridejo do izraza tudi slovenske posebnosti in značilnosti v vsakokratnem ožjem in širšem gospodarskem, družbenem in političnem okolju. Hkrati tudi ni mogoče zanemariti, da se nam sočasno izrisuje tudi vpetost Slovenije v evropske gospodarsko-socialne historične dimenzije, to je vpetost v procese in silnice, ki niso bile samo slovenska posebnost, temveč so bile značilnost okolij, v katerih so živeli Slovenci v preteklosti. Hkrati bo programska skupina uporabljala različne metodološke pristope in običajne historiografske metodološke pristope nadgradila z interdisciplinarnostjo. Programska skupina uveljavlja specifično področje gospodarske in socialne zgodovine znotraj slovenske historiografije ter zagotovilja njegovo prepoznavnost v širšem evropskem znanstvenem prostoru s publiciranjem v tujih revijah in monografijah oziroma sodelovanjem v mednarodnih projektih in nastopih ma mednarodnih znanstvenih konferencah.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen predlaganega raziskovalnega programa je na področju ohranjanja in celovitega predstavljanja nacionalne kulturne dediščine Slovencev. Historične dimenzije ekonomskega in socialnega razvoja slovenskega ozemlja vnašajo v dosedanjo konceptualizacijo kulturno-zgodovinskega spomina in nacionalnega ideološkega imaginarija Slovencev kot kulturne entitete dodatne prvine. Gre za razpoznano in analitično, na sintetični ravni prezentirano interakcijo med družbo in ekonomijo v dolgem časovnem obdobju dveh stoletij. Gre za dodatni atribut Slovencev kot ekonomske in socialno stratificirane skupnosti na obrobju evropskih socialnih in gospodarskih procesov. Izvedba predlaganega programa s sintetiziranjem znanja širi najprej razpravni prostor sodobnega slovenskega zgodovinopisja s področja gospodarske in socialne zgodovine. Pridobitev novega vedenja o interakciji med družbo in tehnologijo v širokem vsebinskem zamahu tako na področju empirije kot interpretativnega okvira omogoča komuniciranje slovenske znanstvene sfere s tujimi strokovnimi krogi in nudi empirično-interpretativno podlago drugim humanističnim in družboslovnim disciplinam v Sloveniji. Z izmenjavo znanja in izkušenj v širšem mednarodnem prostoru povečuje vpetost v sodobne tokove na področju zgodovinopisja in spodbuja nadgrajevanje domačih spoznanj s korpusom izsledkov iz evropskega in svetovnega konteksta. V komunikaciji z mednarodnim okoljem, s tujimi akademskimi javnostmi, postaja slovenska gospodarska in socialna zgodovina prepoznavna in umeščena v širše evropske in svetovne komparativne historične preglede. S pedagoško dejavnostjo in pripravo učbenikov ali drugih učnih gradiv omogoča skupina tudi pretok znanja iz znanstvene v izobraževalno sfero. Z drugimi diseminacijskimi postopki pa v historični perspektivi omogoča razumevanje soodvisnega razmerja med družbo in gospodarstvom. Izpostaviti tudi velja krepitev oz. spodbujanje družbene občutljivosti o pomenu industrijske dediščine kot sestavnega dela nacionalne kulturne snovne (materialne) in nesnovne (nematerialne) dediščine in s tem tudi elementa nacionalnega samozavedanja in samoidentifikacije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
