Projekti / Programi
Nacionalna raziskava življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti II
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Spolno in reproduktivno zdravje; spolno prenesene okužbe; HIV; klamidija; presečna raziskava; splošno prebivalstvo; Slovenija.
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20462 |
dr. Marta Grgič Vitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
422 |
| 2. |
07782 |
dr. Irena Klavs |
Medicina |
Vodja |
2015 - 2017 |
530 |
| 3. |
24615 |
mag. Tanja Kustec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
178 |
| 4. |
26411 |
Darja Lavtar |
Sociologija |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
219 |
| 5. |
38419 |
Metka Zaletel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
263 |
Organizacije (1)
Povzetek
Promocija spolnega in reproduktivnega zdravja je pomembna javnozdravstvena prednost. Za oblikovanje in sledenje učinka na dokazih temelječe javnozdravstvene politike promocije spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem spolno prenesenih okužb in okužbe s HIV, potrebujemo verodostojne podatke o spolnem vedenju prebivalstva, stališčih v zvezi s spolnostjo in epidemiologiji spolno prenesenih okužb ter okužbe s HIV. Podatki rutinskega epidemiološkega spremljanja na osnovi zakonsko obvezne prijave močno podcenjujejo pojavnost spolno prenesenih okužb.
Leta 2000 je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), koordiniral prvo, do leta 2015 še vedno edino, slovensko nacionalno raziskavo življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti (ŽSSZS 1) med odraslimi prebivalci, starimi od 18 do 49 let, po verjetnostnem vzorčenju. Tako smo dobili prve zanesljive podatke o spolnem vedenju in stališčih v zvezi s spolnostjo v splošnem prebivalstvu Slovenije. Ker smo sodelujoče prosili, da prispevajo prvi curek urina, ki smo ga testirali na bakterijo Chlamydia trachomatis, smo dobili tudi prvo verodostojno oceno pogostosti te najpogostejše bakterijske spolno prenesene okužbe v prebivalstvu. Dobili smo tudi ocene nekaterih UNGASS (v angl.: United Nations General Assembly Special Session) kazalnikov, ki jih je zbirala Ko-sponzorska agencija Združenih narodov za HIV/AIDS (angl.: Joint United Nations Programme on HIV/AIDS - UNAIDS) za spremljanje izvajanja političnih deklaracij Skupščine združenih narodov (v angl.: United Nations General Assembly) o okužbi s HIV iz leta 2001 in 2006. Kasneje so jih preimenovali v GARP (v angl.: Global AIDS Response Programme) kazalnike, ki jih UNAIDS zbira za spremljanje izvajanja politične deklaracije o okužbi s HIV iz leta 2011. Te kazalnike uporabljamo tudi za spremljanje in ocenjevanje slovenske nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV.
Ker se spolno vedenje, stališča v zvezi s spolnostjo in pogostost spolno prenesenih okužb v času spreminjajo, je po 15 letih nujno pridobiti nove podatke in jih tudi primerjati s podatki iz prve nacionalne raziskave ŽSSZS 1, da bomo lahko prepoznali spremembe.
Glavni raziskovalni cilji druge nacionalne raziskave ŽSSZS 2, ki jo bomo izvedli leta 2016 v verjetnostnem vzorcu najmanj 1000 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 49 let, so:
opisati spolno vedenje moških in žensk različnih starosti oziroma rojenih v različnih obdobjih;
opisati stališča v zvezi s spolnostjo in poučenost o spolnosti, spolno prenesenih okužbah in okužbi s HIV;
opisati porazdelitev različnih spolno prenesenih okužb, kot jih navajajo prebivalci,glede na starost in spol in raziskati demografske, socialne in vedenjske determinante povišanega tveganja;
oceniti GARP kazalnike.
S primerjanjem rezultatov prve in druge slovenske nacionalne raziskave ŽSSZS 1 in ŽSSZS 2 bomo opisali spremembe v zadnjih 15 letih.
Zbiranje verodostojne podatkov o spolnem vedenju je zahtevno. Kakovost podatkov je zelo odvisna od standardov pri oblikovanju vprašalnika, načina zbiranja podatkov in izvedbe raziskave. Leta 2000 smo prvo slovensko nacionalno raziskavo ŽSSZS 1 izvedli v skladu z najvišjimi metodološkimi standardi za izvedbo nacionalnih raziskav življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti v verjetnostnem vzorcu splošnega prebivalstva. Da bomo zagotovili dobro primerljivost podatkov obeh raziskav, bomo uporabili zelo podobne metode njihovega zbiranja, kot smo jih uporabili leta 2000. Pri pripravi vprašalnika, ki bo imel večino vprašanj enakih kot leta 2000, se bomo ponovno zgledovali po vprašalnikih, ki so jih uporabili v treh britanskih nacionalnih raziskavah stališč v zvezi s spolnostjo in spolnega vedenja (v angl.: National Survey of Sexual Attitudes and Lifestyles - NATSAL) izvedenih v letih 1990, 2000 in 2010. Po naši oceni so to bile metodološko najbolje zasnovane tovrstne raziskav
Pomen za razvoj znanosti
S predlaganim raziskovalnim projektom, drugo slovensko nacionalno raziskavo življenjskega sloga, stališč zdravja in spolnosti (ŽSSZS 2), bomo dosegli glavne raziskovalne cilje.
V verjetnostnem vzorcu najmanj 1000 prebivalcev Slovenije starih od 18 do 49 let bomo:
opisali spolno vedenje moških in žensk različnih starosti oziroma rojenih v različnih obdobjih;
opisali stališča v zvezi s spolnostjo in poučenost o spolnosti, spolno prenesenih okužbah in okužbo s HIV;
opisali porazdelitev različnih spolno prenesenih okužb, kot jih poročajo prebivalci, glede na starost in spol in opredelili demografske, socialne in vedenjske determinante povišanega tveganja;
ocenili GARP kazalnike za leto 2016.
Vse te podatke bomo primerjati s podatki zbranimi v prvi slovenski nacionalni raziskavi ŽSSZS 1 in opisali spremembe.
Tudi v drugi slovenski nacionalni raziskavi ŽSSZS 2, bomo, podobno kot v prvi, organizirali zbiranje vzorcev prvega curka urina, da jih bomo, po pridobitvi potrebnih sredstev, testirali na okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis in tudi na nekatere druge izbrane povzročitelje spolno prenesenih okužb. Tako bomo za prebivalce stare od 18 do 49 let, opisali porazdelitev spolno prenesene okužbe z bakterijo Chlamydia trachomatis v letu 2016 in jo primerjali z rezultati raziskave ŽSSZS 1 in tudi pridobili prve zanesljive ocene deležev z okužbo z nekaterimi drugimi izbranimi povzročitelji spolno prenesenih okužb (npr. z okužbo z bakterijo Neisseria gonorrhoeae) za leto 2016.
Rezultate bomo objavili v člankih v vrstniško recenziranih revijah.
Na NIJZ bomo rezultate uporabili pri oblikovanju na dokazih temelječih predlogov promocije spolnega in reproduktivnega zdravja, pri epidemiološkem spremljanju spolno prenesenih okužb, sledenju spreminjanja bremena spolno prenesenih okužb in analizi učinkovitosti ukrepov njihovega preprečevanja in obvladovanja, ter pri oblikovanju ukrepov za spodbujanje varnejšega spolnega vedenja.
Rezultate bomo predstavili na strokovnih srečanjih različnih sekcij pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD) (npr.: Sekciji za preventivno medicino SZD, Združenju slovenskih dermatovenerologov SZD, Združenju ginekologov in porodničarjev Slovenije, Združenju za infektologijo SZD), da bi se uporabili za na dokazih temelječe načrtovanje in izvajanje zdravstvenih storitev v zvezi s promocijo spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem spolno prenesenih okužb in okužbe s HIV.
S pripravo protokola raziskave in njeno izvedbo bomo prispevali tudi k razvoju epidemiologije na področju javnega zdravja v Sloveniji, saj bo raziskava izvedena v skladu z najvišjimi metodološkimi standardi za izvedbo nacionalnih raziskav življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti v verjetnostnem vzorcu splošnega prebivalstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati druge slovenske nacionalne raziskave ŽSSZS 2 bodo ključnega pomena za poučeno oblikovanje in sledenje učinka javnozdravstvene politike promocije spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem spolno prenesenih okužb in okužbe s HIV na Ministrstvu za zdravje.
Doprinesli bodo k ciljem teme številka 1.1.3 »Analiza spolnega vedenja Slovencev« v okviru težišča 2 »Zdravstveno varstvo - zmanjševanje neenakosti v zdravju« v Javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2015« v letu 2015, ki so:
podpora oblikovanju in izvajanju nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV,
epidemiološko spremljanje spolno prenesenih okužb,
sledenje spreminjanja bremena spolno prenesenih okužb in analiza učinkovitosti ukrepov njihovega preprečevanja in obvladovanja,
priprava strokovnih podlag za opredelitev ukrepov zgodnjega prepoznavanja spolno prenesenih okužb in njihovega preprečevanja,
oblikovanje ukrepov za spodbujanje varnejšega spolnega vedenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
