Projekti / Programi
Razvoj nevladnih organizacij na področju zdravja in krepitev povezanosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
nevladni sektor, javno zdravje, spremljanje, evalvacija nevladnega sektorja
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14633 |
Ada Hočevar Grom |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
421 |
| 2. |
19176 |
dr. Helena Jeriček Klanšček |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2015 - 2017 |
397 |
| 3. |
14641 |
dr. Mirna Macur |
Sociologija |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
223 |
Organizacije (1)
Povzetek
Področje nevladnih organizacij (NVO) je v Sloveniji v primerjavi s tujino slabše razvito, slabše raziskano in tudi neenotno definirano področje. Zasledimo številne izraze kot so neprofitne, prostovoljne, nevladne, neodvisne, civilnodružbene organizacije, nedobičkovne družbe z omejeno odgovornostjo itd. Kljub raznovrstnosti na področju poimenovanja je tem organizacijam skupno, da so institucionalno ločene od države, da je osnovni smisel njihovega obstoja delovanje v splošne družbeno koristne namene, da imajo izoblikovano osnovno organizacijsko strukturo in pravila ter da članstvo v njih ni zakonsko obvezno.
Nevladne organizacije (NVO) so pričele z delom v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, hitrejši razvoj pa se je začel po letu 2000, ko je bil leta 2001 ustanovljen Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) in leta 2003 sprejeta Strategija vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. V zadnjih letih se število NVO povečuje za okrog 500 na leto. Število nevladnih organizacij v zadnjih letih vztrajno raste, pri čemer se najhitreje veča število zavodov, najpočasneje pa raste število društev. Daleč največji delež med vsemi nevladnimi organizacijami pripada društvom, ki jih je nekaj manj 90 %. Najmanj – to je zgolj 0,9 % – je ustanov, medtem ko je zavodov 9,6%.
V Mednarodni klasifikaciji neprofitnih organizacij (ICNPO) zasledimo razvrstitev nevladnih organizacij glede na področja, na katerih organizacije delujejo. Ta področja so: področje kulture/umetnosti in rekreacije/športa, izobraževanja in raziskovanja, področje zdravja, področje socialnega varstva, področje zaščite okolja/varstva živali, področje razvoja lokalnih skupnosti in stanovanja, področje prava, zagovorništva in politike, področje nabiranja sredstev/financiranja neprofitnih organizacij in promocije volontarizma, področje mednarodnega delovanja, področje religij, področje poslovnega in poklicnega združevanja in drugo (vir: Kolarič, Črnak-Meglič in Vojnovič, 2002).
Vendar kot navajata Kolarič in Rakar (2010) v Sloveniji dominirajo predvsem organizacije, ki delujejo na področjih športa, rekreacije, umetnosti in kulture ter poklicnega/strokovnega združevanja, veliko manjša pa je zastopanost društev, ki delujejo na področju zdravstvenih, izobraževalnih in socialno-varstvenih storitev. Če si ogledamo navedena področja dela malce bolj sistematično, dobimo okvirno štiri področja njihovega delovanja: gospodarstvo, politika, sociala in zdravstvo ter organizacije, ki opravljajo skupne dejavnosti v okviru kulturnih, družabnih in drugih potreb članov. Med neprofitnimi zasebnimi organizacijami na področju sociale in zdravja najdemo dobrodelne (humanitarne) organizacije in podporne dejavnosti za skupine prebivalstva, potrebne pomoči. To so organizacije za pomoč in storitve bolnim, ostarelim, prizadetim, oškodovanim, zasvojenim, ubožnim in zapostavljenim ljudem. Sem sodijo tudi različne dobrodelne institucije oz. humanitarne organizacije, nato organizacije za pomoč pri razvoju ter skupine za samopomoč.
Kot ključni problemi nevladnih organizacij na področju zdravja v Sloveniji se tako kažejo: pomanjkanje sistematičnega pregleda nad delovanjem nevladnih organizacij s področja zdravja v Sloveniji, pomanjkljiva analiza njihovih težav, ovir za razvoj in pogojev za delovanje, odsotnost rednega spremljanja in evalviranja njihovega delovanja oz. modelov za le-to, slabša razvitost nevladnega sektorja na področju zdravja v primerjavi z ostalimi sektorji; ni sistematičnega spodbujanja profesionalizacije teh organizacij, slabo povezovanje nevladnih organizacije na področju zdravja med seboj in z vladnim sektorjem.
Konkretni cilji projekta so zato:
• Pridobitev seznama NVO na področju zdravja po pravni obliki (društvo / zasebni zavod / ustanova) in dejavnosti (glede na standardno klasifikacijo dejavnosti, po kateri so NVO prijavljene, določiti vključitvene kriterije).
• Analiza NVO na področju zdravja – dopolnitev seznama NVO s
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji obstaja precej virov o nevladnem sektorju, njegovem obsegu, vlogi, virih financiranja, nismo pa zasledili posebne študije o nevladnem sektorju na področju zdravja. Obstajajo viri o nevladnem sektorju na ožjem področju duševnega zdravja:
Grabrijan, B. (2006). Razvoj programov nevladnega sektorja na področju duševnega zdravja. Socialno delo, 45(3/5), 213-220.
Kovač, N. (2006). Neprofitno volonterske organizacije kot izvajalke skrbi v skupnosti na področju duševnega zdravja. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Zorko, M. in Jeriček Klanšček, H. (2009). Pregled nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja. V: H. Jeriček Klanšček, M. Zorko in M. Bajt (ur.), Duševno zdravje v Sloveniji (str. 92-99). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Projekt bo prvič sistematično analiziral stanje in potrebe NVO na področju zdravja. Uporabili bomo kvalitativno in kvantitativno metodologijo in tako skušali problem obdelati čim bolj celostno. Izjemno velika vrednost projekta bo pregled in tipologija nevladnih organizacij na področju zdravja. Okrogla miza in fokusne skupine nam bodo dale vpogled v vsakdanje delo, ovire pri njihovem delu, delno tudi v uspešnost njihovega delovanja, ter prednosti v primerjavi z drugimi sektorji na svojem področju dela.
Poleg tega bomo predvideli tudi model spremljanja in evalviranja NVO, kar do sedaj še ni bilo narejeno. Vse to bo prineslo nova spoznanja na področju javnega zdravja, predvsem preventivne znanosti in promocije zdravja. Pregled delovanja NVO, njihovo spremljanje in evalviranje bo lahko prispevalo k ustvarjanju novih konceptov, modelov, pristopov, razumevanja ali pa prilagajanje že obstoječih konceptov iz teorije načrtovanja, priprave, spremljanja in evalviranja promocijskih in preventivnih programov na splošno.
Pomen za razvoj Slovenije
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so v sferi zasebnega profitnega sektorja, medtem ko je nevladni sektor del neprofitnega zasebnega sektorja in opravlja tiste storitve, ki jih trg (torej gospodarstvo) ne opravlja. V tem smislu je nevladni sektor gospodarstvu komplementaren in zato potreben.
Projekt ima potencial, da spodbudi, okrepi in podpre delovanje že obstoječih NVO na področju zdravja v Sloveniji in spodbudi nastanek novih NVO, saj dosedanje analize kažejo, da so tovrstne NVO primerjavi z ostalimi področji (npr. šport, kultura itd.) v manjšini, pa tudi sicer je nevladni sektor v Sloveniji slabo razvit. Poleg tega bo spremljanje in evalviranje omogočilo boljšo kvaliteto in večjo učinkovitost NVO, kar pa bo imelo neposredne učinke na boljše zdravje ljudi in posredne na boljše gospodarske kazalnike, saj je zdrav in zadovoljen delavec tudi najbolj učinkovit.
Ker gospodarstvo vstopa v nevladni sektor kot financer nekaterih dejavnosti in ta analiza bo nakazala tudi, katere dejavnosti NVO je smiselno in potrebno sofinancirati.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
