Projekti / Programi
KULTURNI IN SISTEMSKI DEJAVNIKI BRALNE PISMENOSTI V SLOVENIJI
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H100 |
Humanistične vede |
Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika |
Koda |
Veda |
Področje |
5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
bralna kultura, bralna pismenost, informacijska pismenost, splošne knjižnice, šolske knjižnice, izobraževanje, založništvo, knjigotrštvo
Raziskovalci (10)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
23926 |
dr. Janja Batič |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
261 |
2. |
38096 |
Milena Bon |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2016 |
125 |
3. |
19537 |
dr. Dragica Haramija |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
1.169 |
4. |
06594 |
dr. Primož Južnič |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
548 |
5. |
20808 |
dr. Eva Kodrič-Dačić |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
133 |
6. |
21645 |
dr. Mihael Kovač |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
408 |
7. |
06813 |
dr. Vlasta Novak Zabukovec |
Psihologija |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
431 |
8. |
12453 |
dr. Igor Saksida |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
1.682 |
9. |
19614 |
dr. Polona Vilar |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Vodja |
2015 - 2016 |
292 |
10. |
20868 |
dr. Gorazd Vodeb |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
86 |
Organizacije (4)
Povzetek
Bralna kultura je skupek pojmovanj, vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi in katerih namen je spodbujanje branja in izboljševanje odnosa do branja, v učnih situacijah in vsakodnevnem življenju. Je pomemben dejavnik bralne pismenosti, ki je opredeljena kot razumevanje, uporaba in refleksija pisnih besedil z namenom doseganja posameznikovih ciljev, razvoja posameznikovega znanja in potencialov in sodelovanje v družbi. Bralno kulturo oblikuje celotna družba, v katero so vpeti tudi javni izobraževalni in knjižnični sistemi. Oboji na različne načine poskušajo razvijati bralno pa tudi njej zelo bližnjo informacijsko pismenost, ki je opredeljena kot skupek znanja in sposobnosti za pridobivanje, predelavo in upravljanje informacij, na podlagi katerih posameznik razrešuje raznolike probleme. Povezave in sorodnost med bralno in informacijsko pismenostjo obdelata mdr. Novljan (2011), Ramirez (2002). Gre torej za razvijanje prenosljivih veščin, ki jih posameznik lahko uporabi kadarkoli. Govorimo o skupku znanj, veščin, sposobnosti in stališč, v središču katerih se nahaja informacija in ki se združujejo v konceptu informacijske pismenosti, ki predstavlja ključno pismenost v razponu pismenosti 21. stoletja (Bawden, 2001). Novi izobraževalni prostori so hibridni, hipermedijski, elektronski, spletni in v takem okolju se posamezniki istočasno učijo iz analognih ter digitalnih virov ter postajajo aktivni in samostojni v ustvarjanju svojega znanja (Lasić-Lazić, Špiranec in Banek Zorica, 2012). Tako informacijska pismenost danes nujno vključuje tudi pismenosti, izrazito zaznamovane s tehnologijo (npr. mobilna, medijska, računalniška, digitalna). Gre za kompleksnejše oblike pismenosti: metapismenost (Mackey & Jacobsen, 2014), transpismenost (Andretta, 2009), multimodalna pismenost (Cordes, 2009), vizualna pismenost (Vasquez, Troutman & Comer, 2010), ki morajo biti tudi sestavni del izobraževanja. Informacijska in bralna pismenost imata odločilno vlogo v vseživljenjskem učenju oziroma sta sestavni del t.i. človeškega kapitala – ta pa je povezan z družbenim in ekonomskim uspehom posameznika, seveda pa tudi družbe. Razvitost informacijske in bralne pismenosti je bolj zanesljiv kazalnik ekonomskega in socialnega blagostanja kot trajanje izobraževanja, poleg tega je višji nivo pismenosti povezan z večjo verjetnostjo nadaljevanja šolanja ter boljšega učnega uspeha, kasnejših višjih dohodkov ter aktivnejšega vseživljenjskega učenja in udeleževanja družbenih, političnih in drugih aktivnosti (PISA, 2015). Znano je tudi, da zgodnejše razvijanje bralnih in informacijskih veščin pomembno izboljša možnosti za njihov boljši razvoj in uspešnejšo rabo v kasnejših obdobjih (Stričević, 2007, Farmer in Stričević, 2011).
Na področju razvoja bralnih in informacijskih kompetenc imajo knjižnice izjemno pomembno vlogo. Zaradi njihove vpetosti v formalno in neformalno izobraževanje ter v širši družbeni kontekst, je v razvoju kompetenc bralne in informacijske pismenosti pomembna zlasti vloga šolskih in splošnih knjižnic. Te se sicer med seboj razlikujejo tako po nalogah in poslanstvu kot tudi po uporabnikih, katerim služijo, pa vendar lahko med njimi najdemo nekatere vzporednice; informacijsko in bralno opismenjevanje je prav gotovo takšno področje. Gre za to, da tako v formalnem izobraževanju, katerega del je šolska knjižnice, kot tudi v neformalnem, v katerega je močneje vpeta splošna knjižnica, želimo razvijati kompetence, pomembne za vseživljenjsko učenje, stalni osebni in strokovni razvoj ter usvajanje vrednot demokratične družbe; vse so izjemno pomembne za delovanje v informacijski družbi. Te se izpostavlja tudi med krovnimi cilji vzgoje in izobraževanja. V šoli učencem te kompetence omogočajo kakovostno učenje, razvoj in kasnejše vseživljenjsko delovanje kot informirani in odgovorni državljani, učiteljem pa doseganje taksonomsko višjih učnih ciljev. V kontekstu izobraževanja se obvladovanje bralnih in informacijskih kompetenc najprej
Pomen za razvoj znanosti
Projekt prinaša spoznanja na področju vzpostavljanja in spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Prvič tudi povezuje doslej ločeni področji knjižničarstva in izobraževanja ter dokazuje, da gre prav na področju bralne pismenosti za zelo prepleteni področji z veliko skupnimi cilji, ki bi morali prinašati tudi tesno in intenzivno sodelovanje. Na podlagi zbranih podatkov, zlasti v prvih dveh sklopih projekta, smo že opravili nekatere analize in oblikovali zaključke in priporočila, vsi navedeni rezultati so lahko podlaga za nadaljnje raziskave in analize. Prav tako so tudi metodološki zaključki namenjeni nadaljnji empirični uporabi, kar pomeni ponovno (morda ciklično) izvedbo raziskav dela splošnih knjižnic, še posebej pa prvo izvedbo vrednotenja dela šolskih knjižnic.
Pomen za razvoj Slovenije
Bralna pismenost in bralna kultura imata velik vpliv na družbo, saj pomenita predpogoj za razvoj posameznika, ta pa za razvoj družbe. Zato imajo naši rezultati in priporočila velik razvojni potencial tudi za slovensko družbo in državo. Oblikovali smo priporočila za dvig bralne pismenosti in bralne kulture na ravni celotne države in to v povezavi z izobraževalnim ter knjižničnim področjem, pa tudi v smislu spremembe družbenega odnosa do branja. Pripravili smo tudi predloge ukrepov, ki bi podprli in okrepili aktivno vlogo knjižnic pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture. Večina navedenega je izvedljivo brez dodatnih sredstev, bi pa prineslo rezultate, kakor jih dosegajo primerjane države, ki so tovrstne ukrepe vpeljale in izboljšale bralno pismenost prebivalstva. Skrajni čas je, da se spremeni odnos do pismenosti, ker je bralna pismenost osnova za delovanje človeka (in družbe). Pomembno je poudariti, da sta bralna pismenost in bralna kultura izjemno kompleksna pojma in da gre pri priporočenih ukrepih za srednje- do dolgoročno usmerjene in sistemske ukrepe, ki se navezujejo eden na drugega, so tudi medresorsko naravnani in s katerimi bi lahko le skupno, s sistemskim delovanjem in v določenem daljšem časovnem obdobju vzpostavili pozitiven "začaran krog" in dosegli spremembe bralne pismenosti in bralne kulture. S kratkoročnimi potezami brez širše družbene in medresorske usmerjenosti stanja ne moremo trajno izboljšati. Tako pravzaprav govorimo o širšem družbenem (oziroma nacionalnem) soglasju glede stanja in izboljševanja bralne pismenosti in bralne kulture na Slovenskem, ter sistemsko ukrepanje na podlagi tega soglasja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati