Projekti / Programi
Kazenska odgovornost strokovnih delavcev VIZ - dejavnik varnega šolskega prostora
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
avtoriteta učiteljev, vzgojni ukrepi, nasilje na delovnem mestu, opustitev nadzorstva, spolne zlorabe otrok, dolžnost prijavljanja kaznivih dejanj
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22662 |
dr. Matjaž Ambrož |
Pravo |
Vodja |
2015 - 2017 |
664 |
| 2. |
33448 |
Barbara Bizilj |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2017 |
24 |
| 3. |
13778 |
dr. Katja Filipčič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
612 |
| 4. |
29615 |
dr. Mojca Mihelj Plesničar |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
298 |
| 5. |
14313 |
dr. Dragan Petrovec |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
709 |
| 6. |
26029 |
dr. Aleš Završnik |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
502 |
Organizacije (1)
Povzetek
Eden od dejavnikov varnosti v VIZ je vzpostavljanje kazenske odgovornosti strokovnih delavcev za njihove opustitve dolžnega nadzorstva nad otroki in mladostniki in nedovoljene posege v njihove pravice. Zgolj z vzpostavljanjem kazenske odgovornosti strokovnih delavcev ni mogoče zagotoviti varnega šolskega prostora, ampak je za to potreben sistemski pristop, ki upošteva vse dejavnike in zajema sodelovanje strokovnih delavcev, učencev, staršev in lokalne skupnosti. Prispevek predlaganega projekta k sistemskemu pristopu je postavitev jasnih meja kazenski odgovornosti strokovnih delavcev VIZ kot odgovor na posplošena pričakovanja javnosti, da je zgolj z represivnim odzivanjem mogoče reševati kompleksne družbene pojave. Vsebina projekta je razdeljena v pet svežnjev:
Prvi delovni sveženj: VIZ KOT VARNO OKOLJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
V prvem delovnem svežnju bomo obravnavali nasilje v šolskem prostoru kot družbeni pojav in osvetlili njegove različne dejavnike. Med njimi bo posebna pozornost posvečena pozitivni socialni klimi v VIZ, ne le v razrednih skupnostih, ampak tudi med zaposlenimi. Pri tem bomo izhajali iz ugotovitve, da šolski prostor niso več le prostori šole in dvorišča, ampak da se z uporabo interneta in družbenih omrežij šolski prostor širi v t. i. kibernetski prostor. Poseben prispevek našega projekta bo razmislek o avtoriteti strokovnih delavcev oz. VIZ kot institucije v sodobni družbi. Ker so rdeča nit projekta pravni vidiki, bomo analizirali vprašanje, v kakšni meri je mogoče zagotavljati avtoriteto s pravnimi mehanizmi ali pa jo pravna pravila celo spodkopavajo.
Drugi delovni sveženj: UPORABA (PRI)SILE S STRANI STROKOVNIH DELAVCEV
V drugem delovnem svežnju bomo raziskali kazenskopravne vidike uporabe sile tako nad otroki in mladostniki kot nad strokovnimi delavci v VIZ (nasilje na delovnem mestu).
Eno izmed izhodišč sodobnih ureditev je prepoved uporabe sile – v tej luči bomo preverili obstoječo slovensko zakonodajo glede prepovedi telesnega kaznovanja v VIZ in jo primerjalno umestili v slovenski prostor. Analizirali bomo značilnosti in meje kazenske odgovornosti strokovnega delavca za nasilno ravnanje ter teoretične analize dopolnili s prikazom sodne prakse. Ker je pogosti razlog za izvršitev protipravnega (nasilnega) ravnanja strokovnih delavcev discipliniranje učencev, bomo preučili ustreznost postopkov izrekanja takšnih ukrepov na zakonski ravni in jo dopolnili z empirično raziskavo; anketirali bomo strokovne delavce glede njihovih izkušenj in mnenj o ustreznosti zakonske ureditve. S pomočjo zbranih podatkov in analize zakonodaje ter primerjalnopravne metode bomo s pravnega vidika ocenili ustreznost vzgojnih ukrepov za učence ter ponudili morebitne alternativne rešitve.
V drugem delovnem svežnju se bomo osredotočili tudi na pravne vidike nasilja, ki ga strokovni delavci doživljajo na delovnem mestu s strani sodelavcev (horizontalno nasilje) oz. nadrejenih (vertikalno nasilje). Izhajamo iz prepričanja, da lahko strokovni delavci zagotavljajo varen šolski prostor za učence le, če tudi sami ne uporabljajo nasilnega vzorca v odnosu do sodelavcev oz. niso žrtve takšnega ravnanja. Ocenili bomo obseg nasilja na delovnem mestu v VIZ, iskali posebnosti takšnega nasilja v VIZ, analizirali posebno kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku in zbrali ustrezno sodno prakso.
Tretji delovni sveženj: KAZENSKOPRAVNI VIDIKI DOLŽNOSTI VAROVANJA IN NADZIRANJA UČENCEV
Strokovni delavci VIZ so dolžni preprečevati in omejevati tveganja za varnost otrok in mladostnikov. V primeru opustitev te dolžnosti lahko nastopi tudi njihova kazenska odgovornost.
Osrednji cilj tretjega delovnega svežnja in eden glavnih ciljev projekta bo razčleniti posamezne predpostavke opustitvene kazenske odgovornosti strokovnih delavcev VIZ. Posebna pozornost bo namenjena nekaterim tipičnim situacijam, ki spremljajo delo v vzgoji in izobraževanju (šolske ekskurzije, športne dejavnosti, udeležba v javnem prometu in šolski odmori). Ker obširnejše
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt je prva sistematična raziskava pravnih vidikov zagotavljanja varnega šolskega prostora pri nas.
Eden osrednjih ciljev projekta je izdelati predlog jasnega in preglednega sistema meril pripisovanja kazenske odgovornosti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju (s posebnim poudarkom na opustitveni odgovornosti), ter s tem prispevati k večji pravni varnosti na zadevnem področju. Z razvojem meril pripisovanja kazenske odgovornosti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju in razvojem dogmatike opustitvenih kaznivih dejanj nasploh bo projekt prispeval k temu, da bo šla slovenska znanost v korak z razvojem znanosti v drugih državah, kjer je bil razvoj meril opustitvene odgovornosti v zadnjih dveh desetletjih bliskovit (zlasti države germanskega govornega področja).
Projekt bo zajel tudi kazensko odgovornost za storitvene oblike kršitev. V tem delu bo inovativni prispevek projekta večplasten. (1) Kljub temu, da je nasilje nad otroki že dlje časa razumljeno kot pomemben družbeni problem in so bili tudi pravni vidiki že deležni strokovne obravnave, pri nas še ni bila opravljena analiza različnih vidikov kazenske odgovornosti strokovnih delavcev za spolne zlorabe otrok. Tudi ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje leta 2008, ki je uvedla posebno evidenco storilcev spolne zlorabe otrok, ni bila opravljena potrebna analiza njene ustreznosti in učinkov. (2) Znanstveni prispevek projekta se bo tako odražal v iskanju meja med dopustnim strokovnim (vzgojnim) delovanjem VIZ in takšnim odzivanjem na kršitve šolskih pravil, ki je protipravno, čeprav se zdi učinkovito.
Zaradi prepleta obeh kazenskega in šolskega prava in potrebne usklajenosti pri iskanju ustreznega odzivanja na nedovoljeno ravnanje strokovnih delavcev, bo projekt prispeval tudi k razvoju nekaterih področij šolskega prava (predvsem pravnih vidikov vzgojnega delovanja).
Ustreznost predlaganih rešitev bo merljiva oz. preverljiva zlasti na ravni primerjave z doktrinarnimi rešitvami iz primerljivih kazenskopravnih sistemov. Njihove bistvene značilnosti bodo predstavljene v okviru predlaganega projekta, saj bo ena od osrednjih metod dela primerjalnopravna.
Pomemben znanstveni prispevek projekta nadalje vidimo na ravni razvoja slovenske znanstvene in strokovne terminologije.
Zelo pomembna se nam zdi tudi aplikativna plat projekta, torej podajanje izsledkov in novih znanj na način, ki omogoča neposreden prenos znanja v prakso. V našem primeru to pomeni, da bodo izsledki projekta oblikovani tako, da bodo uporabni pri snovanju vzgojnih, šolskih in širših izobraževalnih politik, izobraževanju kadrov v vzgoji in izobraževanju, ne nazadnje pa tudi pri oblikovanju konkretnih disciplinskih in pravosodnih odločitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen predlaganega projekta za gospodarstvo je predvsem posreden. Vzgojno-izobraževalni, pravosodni in gospodarski družbeni podsistemi lahko vzajemno učinkujejo drug na drugega, znano je na primer, da ima dobro delovanje pravosodja lahko pozitivne učinke na gospodarsko dejavnost, prav tako pa se zdi, da ima vzpodbudno, vključujoče in varno šolsko okolje na dolgi rok lahko pozitivne učinke na državno upravo in na konkurenčnost gospodarstva.
Ko govorimo o učinkih kakovostnega šolskega okolja na gospodarstvo, nimamo v mislih le neposredne povezave med kakovostjo izobrazbe zaposlenih v gospodarstvu in konkurenčnostjo gospodarstva. Prav tako pomembno se nam namreč zdi, da vzpodbudno in varno šolsko okolje vpliva na kulturni razvoj družbe, s tem pa posredno tudi na njene podsisteme, vključno z državno upravo in gospodarstvom. Varno šolsko okolje namreč lahko prispeva k razvoju družbenega vzdušja, v katerem se cenijo tolerantnost, pluralnost vrednostnih orientacij, hkrati pa tudi osebna odgovornost in skrb za varnost drugih. Izhajamo iz prepričanja, da je od tega, kako varno se posameznik počuti v institucionalnem okolju od najzgodnejšega otroštva dalje, lahko odvisno njegovo funkcioniranje v poznejšem poklicnem življenju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
