Projekti / Programi
Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.02 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Poslovne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
kakovost v turizmu, tehnična kakovost, funkcionalna kakovost, kakovost ponudnika, kategorizacija, znaki kakovosti, USALI
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Program celovitega spodbujanja kakovosti pojmujemo kot glavni strateški dokument razvoja kakovosti v turizmu v Sloveniji. Tak dokument je namenjen povečanju kakovosti turističnih proizvodov in storitev na ravni turističnih ponudnikov, destinacij in na državni ravni.
Vsaka turistična destinacija ali organizacija, ki nastopa na trgu, išče neko vrsto prednosti pred tekmeci, oziroma išče načine, da se razlikuje od drugih turističnih ponudnikov v očeh porabnika. Najti takšno prednost, ki bo dolgoročna in je ne bo lahko imitirati, je pravi izziv. Kaj je potrebno postoriti turistični destinaciji ali organizaciji, da si ustvari konkurenčno prednost?
Turistična destinacija ali organizacija lahko na trgu konkurira s cenovnimi ali necenovnimi viri, oziroma glede na vire izbrano poslovno strategijo. Pravimo, da imamo dve generični poslovni strategiji:
· strategijo stroškovne učinkovitosti (kjer je vir konkurenčne prednosti nižja cena)
· strategijo diferenciacije (kjer je vir konkurenčnosti ne-cena oziroma vse vrste kakovosti).
Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z različnimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu v osnovi lahko delimo na:
· kakovost ponudbe (primarne in sekundarne) ali tehnična kakovost,
· kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost,
· kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost.
Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svoji pojavnih oblikah edina dolgoročno uspešna (razvojna in/ali poslovna) strategija.
Zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v turizmu? Razlogov je več. Največji razlog je prepoznana kakovost v očeh ciljnega porabnika. Slovenske turistične destinacije in organizacije so preveč majhne, da bi lahko na ciljnih trgih dosegale želeno prepoznavnost. Če ni prepoznavnosti, da smo kakovostna destinacija ali organizacija, se zmanjša sprejemljivost za porabnika, ponudniki dosegajo nižje povprečne cene storitev, dosegajo nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj,… .
V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom v hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike kot sta Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kulturna dediščina) pa z uvrstitvijo na seznam UNESCO-a ali vsaj med nacionalne parke ali nacionalno pomembne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turistom znana in vedo, kaj lahko pričakujejo. Več kot ima teh elementov turistična destinacija, večje bo povpraševanje in dosežena povprečna cena storitev. V Sloveniji teh mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne bo, zato je še bolj potrebno oblikovati nacionalne iniciative kakovosti in delovati v smeri internacionalizacije slovenskega turizma.
V glavnih razvojnih dokumentih slovenskega turizma je bilo izpostavljeno, da je edina rešitev slovenskega turizma v višanju kakovosti, saj lahko le tako dosegamo višje cene.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v turizmu ta, da država nekje mora urejati področje (normative kot npr. pri kategorizaciji), drugje postavljati standarde za skupne tržne znamke (brande) in kot tretje lahko nagrajuje kakovostne ponudnike in s tem osvešča druge o pomenu in o načinih zagotavljanja kakovosti v turizmu. Kot večkrat rečeno, Slovenija kot turistična destinacija je premajhna, ponudniki preveč fragmentirani, da bi lahko individualno, uspešno in dolgoročno nastopali na mednarodnem turističnem trgu. V tej razvojni fazi slovenskega turizma so zelo potrebne nacionalne tržne znamke oz. garancija države za kakovost v določenih segmentih (pri turističnih proizvodih in storitvah). Kjer stanje to dopušča, pa postopno internacionalizacijo npr. prehod iz nacionalnega sistema kategorizacije hotelov na mednarodnega – Hotelstars, ker to dviga prestižno kakovost slovenskih hotelov, sa
Pomen za razvoj znanosti
Glavni znanstveni prispevek je razviden iz tabele točke 16, kjer je jasno razvidno, da bo celoten projekt rezultiral okvirno v objavi 5 znanstvenih monografij, 5 znanstvenih člankih, 7 sestavkov v znanstveni monografiji in nekaj manjših prispevkov (konference).
Bolj kot to, je pomembno, da bodo ti izsledki/rezultati aplikativni za slovensko turistično gospodarstvo, saj bo države dobila jasne usmeritve, kako na sistemski način spodbujati kakovost v turizmu.
Ta področja bodo raziskana prvič na naveden način in znanstvena dela bodo zelo uporabna za vse študente in raziskovalce v turizmu. Raziskovalni projekt vsebuje tudi rešitve za boljšo implementacijo tehnologij za dvig kakovosti in dvig inovativnosti v turističnem okolju.
Strokovni prispevek se izkazuje iz pomena za gospodarstvo.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlog raziskovalnega projekta popolnoma ustreza težiščem, ciljem in poudarkom iz tega razpisa. To je razvidno iz glavnega cilja predloga raziskovalnega projekta, ki je oblikovanje strateškega dokumenta za celovito spodbujanje kakovosti v turizmu. V predlogu raziskovalnega projekta predlagamo model, ki bo skrbel za povečanje kakovosti turističnih proizvodov in storitev na ravni turističnih ponudnikov, destinacij in na državni ravni (tako kot je bilo zahtevano v pojasnilih razpisa). Program bo razdelal celovit sistem razvoja kakovosti na vseh ravneh in področjih in ocenil morebitno uvedbo sistema certificiranja kakovosti na državni ravni.
Menimo, da tu ni potrebno bolj obsežno elaborirati pomen kakovosti v turizmu, saj so člani projektne skupine pionirji uvajanja teh konceptov v Sloveniji: dr. Ivankovič za področje USALI, dr. Križaj za področje inovativnosti, mag. Juvan za področje profiliranja/segmentiranja turistov in dr. Uran Maravićeva za področje kakovosti.
Rezultati projekta bodo imeli velik vpliv na povečanje konkurenčnosti Slovenije, večjo socialno kohezivnost ter trajnostni razvoj. Kakovost kot koncept pomeni delovanje turističnih organizacij in destinacij v smeri dolgoročnega, trajnostnega razvoja. Kot smo so že navedli, turistične destinacije in organizacije lahko konkurirajo z nižanjem cen na mednarodnem trgu ali z dvigovanjem kakovosti v očeh ciljnega porabnika.
Povedali smo, da je ključni cilj projekta strateški dokument za celovito spodbujanje kakovosti. Kakovost in inovativnost sta edini možni strateški usmeritvi, če želimo (p)ostati konkurenčni kot turistična destinacija. Na tem področju mora delovati država (vlada, ministrstva) kot tudi turistične organizacije.
Rezultati projekta bodo popolnoma uporabni kot podlaga za sprejemanje strateških odločitev, odločitev o oblikovanju politik ali odločitev o strateškem odločanju javnih organov in prenos znanja v prakso. To je razvidno iz dejstva, da bo sam dokument oblikovan na način, da ustreza formi in vsebini dokumentov, ki jih je Direktorat za turizem imel do sedaj in ki ustreza doktrini pisanja strateških dokumentov v Sloveniji, ki jo je pomagala razviti tudi UP FTŠ Turistica. Dokument bo vseboval temeljito analizo stanja na posameznih delovnih svežnjih, primere dobrih praks, predlog rešitev in kjer je potrebno tudi analizo mnenj deležnikov (podrobneje je opisano v točki 15).
Naš predlog raziskovalnega projekta je neprecenljiv za slovensko turistično gospodarstvo, ker bo ponudil najboljše rešitve in jasne strateške smernice za dvig konkurenčnosti slovenskega turizma in njegov trajnostnejši razvoj na področjih:
• nadaljnje implementacije vseh vrst kakovosti v turistične destinacije in organizacije,
• kontinuiranega spremljanja povpraševanja turistov na vseh nivojih,
• transparentnih in mednarodno primerljivih informacijah o poslovanju turističnih organizacij,
• nadaljnje implementacije konceptov inovativnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
