Projekti / Programi
Koncept madžarsko-slovenskega slovarja: od jezikovnega vira do uporabnika
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
madžarsko-slovenski in slovensko-madžarski slovar, leksikografija, uporabnik, madžarska manjšina, dvojezičnost, dvojezični model poučevanja
Raziskovalci (8)
Organizacije (3)
Povzetek
Glavni cilj projekta je izdelava koncepta za madžarsko-slovenski in slovensko-madžarski slovar, ki bo namenjen učiteljem, pa tudi učencem, v dvojezičnih šolah na območju madžarske manjšine. Opremljenost z ustreznimi jezikovnimi viri je namreč eden pomembnih elementov za izboljšanje učinkovitosti dvojezičnega izobraževanja, v katerem morajo imeti strokovni delavci ustrezno razvito sporazumevalno zmožnost v slovenskem in madžarskem jeziku na taki ravni, da ju lahko uporabljajo kot učna jezika. Zasnova dvojezičnega slovarja tako pomeni prvi korak k razvoju in izboljšanju kompetenc učiteljev, posledično pa tudi boljšega znanja učencev in s tem tudi njihovo konkurenčno prednost na trgu dela ter pri delu boljšo delovno uspešnost.
Ključno je, da je zasnovani slovar dvosmeren, torej madžarsko-slovenski in slovensko-madžarski, saj bomo le tako zagotovili pokritje potreb vseh udeležencev dvojezičnega izobraževanja, torej tistih, ki jim je madžarščina drugi/tuji jezik, kot tistih, ki jim je slovenščina drugi/tuji jezik. Koncept bo izdelan z upoštevanjem najbolj aktualnih pristopov v leksikografski teoriji in praksi, pri čemer velja izpostaviti predvsem korpusno metodologijo, izkoriščanje vseh prednosti elektronskega medija in snovanja slovarjev na podlagi uporabniških analiz. Pomembno vlogo pri snovanju koncepta bo predstavljal pedagoški vidik, kar se bo odražalo tako v utemeljitvah rešitev na podlagi raziskav med ciljnimi uporabniki in vključevanju mnenj strokovnjakov za dvojezično izobraževanje, kot v kombiniranju slovarja z drugimi orodji in tehnologijami z didaktično vrednostjo.
Koncept dvojezičnega slovarja za madžarsko-slovenski par bo tudi zapolnil manko na področju madžarsko-slovenske leksikografije, saj so obstoječi madžarsko-slovenski slovarji metodološko in/ali vsebinsko zastareli, poleg tega pa nagovarjajo večinoma splošne uporabnike in ne udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Uporaba sodobnih in tudi inovativnih leksikografskih pristopov pri izdelavi slovarskega koncepta pa bo omogočila prenos modela na druge modele dvojezičnega poučevanja in povezovanje z raziskovalnimi skupinami v tujini.
Dejstvo, da se ciljni raziskovalni projekt loteva izdelave koncepta jezikovnega vira, namenjenega udeležencem dvojezičnega vzgojno-izobraževalnega procesa, torej koncepta pedagoškega oz. šolskega jezikovnega vira, se odraža tudi v sestavi projektne ekipe, v katero so vključeni strokovnjaki za leksikografijo, prevajanje, madžarski jezik, slovenski jezik, jezikovne tehnologije, dvojezično izobraževanje in problematiko madžarske narodne skupnosti nasploh, ki imajo izkušnje tako z izdelavo dvojezičnih slovarjev in slovarskih konceptov kot s projekti, povezanimi z dvigovanjem jezikovnih in ostalih kompetenc učiteljev na dvojezičnih šolah. Združeno znanje z različnih področij sodelavcev s treh partnerskih organizacij (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Inštitut za narodnostna vprašanja) projektu prinaša nujno potrebno interdisciplinarnost, tako pri zasnovi dvojezičnega jezikovnega vira kot pri diseminaciji rezultatov.
Projekt bo izveden v treh večjih delovnih svežnjih. V prvem delovnem svežnju se bodo opravile analiza potreb uporabnikov in analiza obstoječih jezikovnih virov, pa tudi analiza tujih dobrih praks pri izdelavi podobnih dvojezičnih virov, zlasti na dvojezičnih območjih oz. za dvojezične uporabnike. V okviru drugega delovnega svežnja bo pripravljen koncept madžarsko-slovenskega in slovensko-madžarskega slovarja. Izdelava koncepta bo zajemala analizo in izbiro gradivnih virov za izdelavo slovarja, predstavitev izdelave gesel ter problemov in rešitev za vse ravni slovarske mikrostrukture, izdelavo geslovnika in vzorčnih gesel, ter razmisleke o slovarskih medijih in dodatnih didaktičnih orodjih, ki bi bila ponujena uporabnikom skupaj s slovarjem. V sklopu izdelave koncepta bo opravljena tudi podrobna analiza obstoječih jezikovnotehnoloških virov za madžarski in slovenski
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt Ciljnega raziskovalnega programa vzpostavlja meddisciplinarni dialog v slovenskem prostoru, hkrati pa tudi strokovni dialog slovenskega prostora predvsem z evropskim; vanj pa se vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu ter teoretsko-metodoloških pristopih.
Gledano iz širše perspektive je v zadnjih treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, kar je ključno tudi za medjezikovno in medkulturno raziskovanje ter pri pripravi učinkovitih jezikovnih virov v tem kontekstu. Za uspešno raziskovanje so ključnega pomena referenčni podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovijo jezikovni korpusi, zato poseben segment raziskave namenjamo prav analizi stanja in načrtu priprave ustreznih podatkov za slovarski opis jezikovnega para madžarščina-slovenščina.
Slovarji danes niso več klasične knjige, ampak v digitalnem okolju predstavljajo podatkovne zbirke; z ustrezno zasnovo pa so te hkrati tudi podatkovne baze za razvoj jezikovnih tehnologij. Projekt v tem kontekstu predstavlja povezavo z najbolj aktualnimi pristopi v leksikografski teoriji in praksi v svetu. Eksplicitno se navezuje na tisti del leksikografije, ki je zadnjih letih oblikovala nov metodološki okvir e-leksikografije, izhajajoč iz korpusnega jezikoslovja, računalniškega jezikoslovja in informacijske tehnologije. Pri tem ne gre za prestavitev konceptov klasične leksikografije v digitalno okolje, npr. samo predstavitev klasičnega slovarja v digitalnem okolju, ampak za menjavo zornega kota od pridobivanja jezikovnih podatkov prek njihove interpretacije do predstavitve glede na ciljnega uporabnika.
V svetu so v leksikografski teoriji in praksi že ustaljene raziskave slovarskih uporabnikov, njihovih potreb in pričakovanj. Slovenski prostor pa se tovrstnih raziskav sistematično loteva šele zadnje leto. Raziskava se v tem segmentu vpenja v aktualne leksikografske trende in se loteva uporabniških potreb in pričakovanj v okviru modela dvojezičnega šolstva. Jasno definirani slovarski uporabniki in analiza slovarske rabe ključno vpliva na koncept slovarja, s čimer se odmikamo od klasične zasnove slovarja, ki jo definirajo leksikografi sami, in se usmerjamo v aktualne leksikografske prakse, ki koncept gradijo na podlagi uporabniških analiz. S tovrstnim pristopom hkrati izboljšamo tudi vedenja o težavah in potrebah učiteljev v konkretni jezikovni situaciji.
Tako zasnovana raziskava nam bo podala dodaten vpogled v dvojezični model poučevanja, s povezavo vedenj o uporabniških izkušnjah in pričakovanjih na eni strani in sodobnim pristopom pri leksikografskem opisu pa bo pomemben korak pri izboljšanju sistema izobraževanja na dvojezičnem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje slovarskega jezikovnega vira za par madžarščina-slovenščina izjemnega pomena. Hkrati je vir, za kakršnega se pripravlja koncept, tudi jezikovna podatkovna baza, ki omogoča razvoj drugih jezikovnih virov in aplikacij za ta jezikovni par.
V sodobni družbi je posebnega pomena učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija, ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki; raziskave kažejo, da so posebej problematičen del komunikacije v dvojezičnem slovensko-madžarskem okolju prav specializirana znanja. V svetu se močno podpira raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, zlasti oblikovanje leksikalnih podatkovnih baz, v katere je vključena tudi specializirana leksika, ker to spodbuja medkulturni in tudi tehnološki transfer. Za učinkovito medjezikovno in medkulturno izmenjavo pa so izjemnega pomena prav kvalitetni jezikovni viri, med drugim tudi slovarski v digitalnem okolju, saj ti omogočajo večjo ekonomsko učinkovitost gospodarskih subjektov, kar zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij.
Podatki kažejo, da je razumevanje medkulturnih razlik, še posebej različnih komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. V ta kontekst se umešča tudi šolanje na dvojezičnem območju, ki - učinkovito podprto s sodobnim jezikovnim virom - pomeni dvig konkurenčnosti znanja otrok, ki obiskujejo dvojezične vzgojno-izobraževalne zavode na narodnostno mešanem območju severovzhodne Slovenije. Dolgoročno načrtovan slovarski jezikovni vir in potencial razvoja jezikovnih tehnologij, ki jih ta prinaša, pomeni možnost izboljšanja učinkovitosti dvojezičnega modela izobraževanja in posledično boljšega znanja učencev.
Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak razumevanja subtilnih pomenskih razlik, ki jih prinašajo različne jezikovno-kulturne norme dveh jezikov, v našem primeru slovenščine in madžarščine, še posebej ker gre za dva jezika, ki sta si zelo različna (eden je indoevropski, drugi ugrofinski). Zato je pomembno obvladovanje komunikacijskih vzorcev, da se izognemo negativnim učinkom, ko gre za jezikovno učinkovitost in natančnost. Predlagano raziskovalno delo pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med madžarščino in slovenščino ter seveda madžarskim in slovenskim kulturnim prostorom.
Ne nazadnje je projekt izjemnega pomena za ohranjanje slovenskega dvojezičnega prostora kot jezikovno vitalnega prostora sobivanja slovenskega in madžarskega jezika ter ohranjanje kulturne dediščine narodne manjšine, ozaveščanje vseh prebivalcev o kulturni dediščini narodne manjšine in izboljšanju statusa madžarskega jezika na območju narodne manjšine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
