Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.02.02 |
Naravoslovje |
Fizika |
Teoretična fizika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P210 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizika osnovnih delcev, kvantna teorija polja |
Kvarkovi modeli, mezonski modeli, linearni sigma model, model Nambuja in Jona-Lasinia, elektromagnetne lastnosti nukleona, solitoni, jedrske sile, dvomezonski sistemi, kvantna kromodinamika, aksialna umeritev, infrardeĐ*ce singularnosti, Bloch-Nordsieckov izrek.
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02579 |
dr. Bojan Golli |
Fizika |
Raziskovalec |
1998 - 2001 |
278 |
| 2. |
05458 |
dr. Matjaž Poljšak |
Fizika |
Raziskovalec |
1998 - 2001 |
32 |
| 3. |
00676 |
dr. Mitja Rosina |
Fizika |
Vodja |
1998 - 2001 |
253 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.742 |
Povzetek
Raziskujemo solitonski opis nukleona in solitonski opis konstituentnega kvarka. Izpeljati nameravamo efektivno interakcijo med konstituentnimi kvarki, statične in dinamične
(elektromagnetne) latnosti nukleona ter spektre težkih dvomezonskih sistemov.
Za solitonski opis primerjamo linearni sigma model in model Nambuja in Jona-Lasinia in proučujemo njuno ekvivalentnost. Primerjamo tudi različne regularizacijske sheme in kako so rezultati od njih odvisni. Študiramo povezavo med kvarkovskimi modeli hadronov, pri katerih vpeljemo mezonska polja kot neodvisne prostostne stopnje in kvarkovskimi modeli, pri katerih opišemo mezone kot ekscitacije Diracovega morja.
Raziskujemo problem pokrajšanja infrardečih singularnosti kvantne kromodinamike, da bi razširili uporabnost kromodinamike pri redukciji presekov za trke hadronov na elementarne preseke med kvarki.
Ena od neobhodnih etap pri računih s teorijo motenj v kvantni kromodinamiki je izbira umeritve. Od možnih izbir je v marsičem prikladna umeritev aksialnega tipa, ki je nepogrešljiva v posameznih korakih zgoraj omenjenih računov. Zato nadaljujemo tudi raziskavo konsistence in ekvivalentnosti različnih variant teh umeritev.
