Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B530  Biomedicinske vede  Srce in obtočila 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Srčno popuščanje, hospitalizacije, prognoza, prevalenca.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2018  671 
2.  30713  dr. Jerneja Farkaš-Lainščak  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  403 
3.  30793  dr. Ivanka Huber  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2018  127 
4.  28520  Dragan Kovačić  Srce in ožilje  Raziskovalec  2016 - 2018  45 
5.  22680  dr. Mitja Lainščak  Srce in ožilje  Vodja  2016 - 2018  710 
6.  28521  Matej Marinšek  Srce in ožilje  Raziskovalec  2016 - 2018  45 
7.  36478  dr. Daniel Omersa  Srce in ožilje  Mladi raziskovalec  2016 - 2017  42 
8.  38036  dr. Nataša Sedlar Kobe  Psihologija  Raziskovalec  2016 - 2018  154 
9.  14132  dr. Gorazd Voga  Srce in ožilje  Raziskovalec  2016 - 2018  555 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1187  Splošna bolnišnica Celje  Celje  5064716  2.844 
2.  2841  Splošna bolnišnica Murska Sobota  Murska Sobota  1122517  1.609 
3.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  18.509 
Povzetek
Srčno popuščanje je zdravstveno stanje z visoko umrljivostjo, pogostimi hospitalizacijami in velikimi stroški obravnave. Na splošno velja, da je prevalenca 1-2% in da s starostjo strmo narašča; podatki temeljijo na relativno starih raziskavah in novih podatkov, predvsem za centralno in srednjo Evropo ni na razpolago. Namen naše raziskave je dobiti realne podatke o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja v Sloveniji kar bo omogočalo analizo stanja in načrtovanje strokovnih ukrepov in ukrepov zdravstvene politike za obvladovanje srčnega popuščanja. Posebnost naše raziskave bo tudi testiranje novih kriterijev za opredelitev diastolične disfunkcije, ki so trenutno v tisku. Rezulati prevalenčne raziskave bodo tudi omogočili oblikovanje algoritma za obravnavo bolnikov s sumom na srčno popuščanje pri zdravniku družinske medicine. Raziskava bo razdeljena v dva dela. V retrospektivni raziskavi bomo analizirali bazo v obdobju med leti 2004 in 2012. V analizo bomo vključili vse bolnišnične obravnave, kjer se med odpustnimi diagnozami pojavlja oznaka za srčno popuščanje, kot je definirana v Mednarodni klasifikaciji bolezni, 10 verzija (MKB-10). Podatke bolnikov bomo sklopili s podatki iz centralnega registra prebivalstva, kar nam bo omogočilo analizo preživetja. Primarni izid tega dela raziskave bo hospitalizacija zaradi srčnega popuščanja kot glavna diagnoza. V prevalančni raziskavi bomo v geografsko zaključenem območju v raziskavo povabili vse prebivalce, stare 55 let in več. Določili jim bomo koncentracijo NT-proBNP: glede na algoritem Evropskega kardiološkega združenja je srčno popupčanje praktično izključeno, če je koncentracija NT-proBNP (125 pg/mL, kar pričakujemo pri 70% testirancev. Preostalih 30% testirancev bomo povabili na podroben pregled, ki bo vključeval oceno srčne funkcije in celostno oceno njihovega zdravstvenega stanja. Dokončno mnenje o diagnozi srčno popuščanje bo podal mednarodni panel vsaj 3 neodvisnih ekspertov, ki ne bodo vključeni v obravnavo preiskovancev. Primarni izid tega dela raziskave bo diagnoza srčnega popuščanja.
Pomen za razvoj znanosti
Z našo raziskavo bomo pridobili nacionalne podatke o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja. Hkrati bo šlo za mednarodno pomembne podatke, saj tovrstnih podatkov pri državah v tranziciji oziroma iz tega dela Evrope ni. V drugem delu raziskave bomo tudi preizkusili nove kriterije za distolično disfunkcijo, kar bo prvi tak primer v epidemiološki raziskavi. Na podlagi naših rezultatov bomo lahko ocenili trende v hospitalizacijah in umrljivosti bolnikov s srčnim popuščanjem in s tem posredno ocenili učinkovitost njihove obravnave. Med prevalenčno raziskavo bomo validirali mejno vrednost natriuretičnih peptidov, ki jo v klinični praksi uporabljamo kot presejalno preiskavo pri sumu na srčno etiologijo težke sape. Hkrti bomo dobili podatke o različnih fenotipih bolnikov s srčnim popuščanjem glede na tip srčne disfunkcije (srčno popuščanje z zmanjšanim ali ohranjenim iztisnim deležem levega prekata), sočasna obolenja (ishemična srčna bolezen, atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, kronična bolezen ledvic) ter njihove telesne značilnosti in zmogljivosti (telesna sestava). Rezultati bodo tako omogočili identifikacijo ciljev nadaljnjih raziskav, predvsem za presejanje populacije glede srčnega popuščanja in obravnave pomembnih sočasnih obolenj. Preliminarni rezultati so bili sprejeti za predstavitev oz. predstavljeni na kongresu Heart Failure Association of the European Society of Cardiology (Sevilla, 2015; največji svetovni kongres o srčnem popuščanju), kongresu Health Promoting Hospitals (Oslo, 2015) in na kongresu European Society of Cardiology (London, 2015; največji svetovni kardiološki kongres). Članek iz preliminarnih rezultatov je v recenziji v reviji European Journal of Heart Failure, ki je revija z najvišjim faktorjem vpliva na področju srčnega popuščanja (IF 2014 = 6.526)
Pomen za razvoj Slovenije
Na osnovi naših podatkov bomo lahko opravili dodatne ekonomske analize in predlagali načrtovanje in udejanjanje ukrepov za obvaladovanje srčnega popuščanja na nacionalni ravni. V prvi vrsti gre za organizacijo mreže multidisciplinarnih specializiranih ambulant za obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem, ki imajo v mednarodnih smernicah najvišjo možno stopnjo znanstvenega dokaza, so pravzaprav del dobre klinične prakse in bi kot take morale biti organizirane na nacionalnem nivoju. Podatki o natriuretičnih peptidih in ehokardiografiji bodo omogočili premostiti razlike med primarnim in sekundarnim nivojem zdravstvenega varstva; družinski zdravniki bi glede na mednarodne smernice morali imeti dostop do osnovne diagnostike pri bolniku s sumom na srčno popuščanje. Glede na izvid koncentracije natriuretičnih peptidov bi se potem odločali o nadaljnji obravnavi. V trenutni organizaciji zdravstvenega varstva oba opisana problema nista ustrezno urejena, predvsem na nivoju kadrovske zasedbe, materialnih stroškov in plačila storitev. Menimo, da bomo z jasnimi epidemiološkimi podatki iz lastniih raziskav lahko dosegli premik pri vseh deležnikih (ministrstva, zavarovalnice, izvajalci zdravstvenih storitev) in izboljšali obravnavo prebivalcev Slovenije. V mednarodnem merilu bodo naši rezultati omogočili oceno trenutnega stanja v tem delu Evrope in bodo lahko vplivali na oblikovanje dokumentov Heart Failure Association v prihodnje (smernice, konsenzi in mnenja strokovnjakov).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno