Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Faktor modifikacije doze obsevanja ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela okuženega s človeškim virusom papiloma: raziskava in vitro in in vivo na tumorskem modelu laboratorijskih miši

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Ploščatocelični karcinom ustnega žrela, humani virus papiloma, modifikacija doze obsevanja, in vitro, in vivo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35354  dr. Andreja Brožič  Onkologija  Raziskovalec  2016 - 2018  41 
2.  14575  dr. Maja Čemažar  Onkologija  Raziskovalec  2016 - 2018  1.427 
3.  09892  dr. Metka Filipič  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  586 
4.  36321  dr. Klara Hercog  Biologija  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  35 
5.  20657  dr. Robert Hudej  Onkologija  Raziskovalec  2016 - 2018  90 
6.  36366  dr. Špela Kos  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  81 
7.  16229  dr. Viljem Kovač  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  297 
8.  19058  dr. Simona Kranjc Brezar  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  315 
9.  36367  dr. Urša Lampreht Tratar  Onkologija  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  125 
10.  20052  dr. Irena Oblak  Onkologija  Raziskovalec  2016 - 2018  301 
11.  37415  dr. Ajda Prevc  Medicina  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  37 
12.  35355  dr. Monika Savarin  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  62 
13.  08800  dr. Gregor Serša  Onkologija  Raziskovalec  2016 - 2018  1.511 
14.  12024  dr. Karmen Stanič  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  94 
15.  14576  dr. Primož Strojan  Onkologija  Vodja  2016 - 2018  805 
16.  32452  dr. Danijela Štrbac  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  42 
17.  29469  dr. Vesna Todorović  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  57 
18.  37411  dr. Jana Tomc  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  23 
19.  20767  dr. Bojana Žegura  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  341 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.283 
2.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.471 
Povzetek
Človeški virus papiloma (HPV) je bil nedavno prepoznan kot eden najpomembnejših etioloških dejavnikov pri ploščatoceličnem karcinomu ustnega žrela (PCKUŽ). Rezultati meta analize petih prospektivnih serij bolnikov s PCKUŽ, zdravljenih s sočasno radiokemoterapijo, in z retrogradno določenim HPV statusom njihovih tumorjev, kažejo statistično pomembno znižanje tveganja za ponovitev bolezni (razmerje obetov [RO] 0,43, 95% interval zaupanja [IZ] 0,17 – 1,11) in za smrt (RO 0,49, 95% IZ 0,35 – 0,69) pri bolnikih s HPV-pozitivnimi PCKUŽ v primerjavi s HPV-negativnimi tumorji. Do sedaj opravljene raziskave kažejo, da so vzrok za ugodnejše rezultate zdravljenja povečana občutljivost s HPV okuženih tumorskih celic na ionizirajoče sevanje (radioterapijo) in nekatere sistemske kemoterapevtike, ki se uporabljajo za zdravljenje bolnikov s HPV pozitivnimi tumorji. K boljšim rezultatom zdravljenja prispeva tudi boljše splošno stanje bolnikov s HPV-pozitivnim PCKUŽ, kar omogoča intenzivnejše zdravljenje in manj novih primarnih rakov, sicer povezanih z nezdravim načinom življenja. Dobri rezultati zdravljenja s sočasno radiokemoterapijo s preparati na osnovi platine bolnikov s HPV-pozitivnim PCKUŽ so vzpodbudili razmišljanje o znižanju intenzivnosti tovrstnega zdravljenja pri teh bolnikih. Pogoj je ohranitev deleža ozdravitev, ki je dosežena s konvencionalnimi dozami obsevanja in sistemskih kemoterapevtikov na osnovi platine, namen pa zmanjšanje neželenih stranskih učinkov zdravljenja. Glavna ovira pri tem je, da ni znano v kolikšni meri je mogoče znižati odmerek, s katerim obsevamo HPV-pozitiven PCKUŽ, in/ali odmerek sočasno apliciranega sistemskega kemoterapevtika (cisplatina), ne da bi pri tem negativno vplivali na možnost ozdravitve. Zato je namen naše predklinične raziskave in vitro na HPV-pozitivni celični liniji PCKUŽ in in vivo na HPV-pozitivnem tumorskem modelu laboratorijskih miši izvesti študijo modificiranja (deeskalacije) doze obsevanja in/ali cisplatina in določiti (ugotoviti) mehanizme delovanja odgovorne za klinično ugotovljeno povečano občutljivost HPV-pozitivnih PCKUŽ na radioterapijo in sistemsko kemoterapijo. Za dosego namena študije bomo izbrali humane celične linije HPV-pozitivnega in negativnega PCKUŽ. Celična linija bo služila za in vitro in in vivo raziskave odgovora tumorjev na terapijo. V in vitro raziskavah bomo določili stopnjo občutljivosti celic na obsevalno terapijo, terapijo s ciplatinom in kombinacijo obeh. Dobljeni rezultati nam bodo omogočili vpogled v stopnjo povečane radisosenzitivnosti HPV-pozitivnega ploščatoceličnega karcinoma ustnega žrela ter potenciacijo te radisenzitivnosti ob pridruženi terapiji s cisplatinom. Z genotoksikološkimi raziskavami bomo poskusili ovrednotiti razliko v občutljivosti in vrstah DNA poškodb med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi celicami in vitro. Določevali bomo stopnjo eno in dvoverižnih prelomov DNA po terapiji in tvorbo histonskih kompleksov na DNA. Isti celični liniji bomo uporabili za tumorski model na imunsko oslabljenih laboratorijskih miših. S testom zavore rasti tumorjev in lokalne kontrole rasti tumorjev bomo preverili stopnjo radiosenzitivnosti HPV-pozitivnih in negativnih tumorjev po obsevalni terapiji in podobno kot v in vitro raziskavah ob pridruženi terapiji s cisplatinom. S korelacijo med in vitro in in vivo rezultati bomo določili stopnjo vpletenosti imunskega sistema. Določili bomo faktor modificiranja doze obsevanja med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi tumorji ter terapevtski indeks glede na poškodbe normalnega tkiva v obsevalnem polju. S imunohistološkimi analizami bomo določili vpliv hipoksije in ožiljenosti tumorjev na razliko v odgovoru na zdravljenje med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi tumorji, ter preverili vpletentost prirojenega imunskega odziva. Dobljeni rezultati bodo služili kot izhodišče za pripravo nadaljnje klinične raziskave z modifikacijo intenzivnosti standardne radiokemoterapije pri bolnikih s HPV-pozitivnim PCKUŽ.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je inovativen v smislu iskanja odgovora na vprašanje kakšen je faktor modifikacije doze sočasne radiokemoterapije s cisplatinom pri bolnikih s HPV-pozitivnim PCKUŽ. To je pomembno klinično vprašanje na katerega odgovor še ni poznan, zato predlagani projekt spada med trenutno najbolj aktualne raziskave na svojem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Ugotovitve bodo lahko prispevale k prenosu bazičnega znanja v klinično okolje. Z ustreznim prilagajanjem (znižanjem) doze obsevanja in/ali cisplatina pri bolnikih s HPV-pozitivnim PCKUŽ, naj bi bilo njihovo zdravljenje učinkovito in obenem z manj stranskimi učinki. Tovrstne študije »fine prilagoditve« terapije so predpogoj za bolniku prijazno zdravljenje, ki bo hkrati izboljšalo kakovost njihovega življenja. V Sloveniji radiobiološke študije redke. Ta projekt bo v povezavi s kliniki in radiobiologi na Oddelku za eksperimentalno onkologijo spodbudil razvoj tega specifičnega in v svetu hitro razvijajočega področja biologije tumorjev. Študija bo torej podprla integracijo predkliničnih in kliničnih prizadevanj na tem raziskovalnem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno