Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj sodobnih metodoloških pristopov za preučevanje vedenja prostoživečih živali: raziskave nastanka problematičnih medvedov v kontrastnih okoljih Evrope

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B280  Biomedicinske vede  Živalska ekologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
rjavi medved, stabilni izotopi, metode strojnega učenja, GPS telemetrija, molekularna genetika, konfliktno vedenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15660  dr. Marko Debeljak  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  303 
2.  11130  dr. Sašo Džeroski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2018  1.159 
3.  32282  dr. Aneta Ivanovska  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2018  121 
4.  32513  dr. Maja Jan  Biologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  78 
5.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2016 - 2018  438 
6.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2018  284 
7.  31050  dr. Dragi Kocev  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2018  190 
8.  29816  dr. Miha Krofel  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2018  691 
9.  25992  dr. Tomaž Skrbinšek  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  204 
10.  14835  dr. Peter Trontelj  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  403 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.970 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.847 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.100 
Povzetek
Raziskave vedenja prostoživečih živali predstavljajo resen metodološki izziv, zlasti pri redkih, nočno aktivnih vrstah, ki se izogibajo stiku z ljudmi. Metodologija, ki jo lahko uporabimo pri teh raziskavah, doživlja v zadnjih letih eksploziven razvoj. Čeprav pa ima vsak izmed metodoloških pristopov sam po sebi številne prednosti, pridemo do pravega potenciala šele, ko te pristope združimo. Do zdaj se je to počelo zelo redko. V predlaganem projektu nameravamo storiti korak naprej – izkoristiti priložnost, ki jo ponujajo velike več-metodne zbirke podatkov, ki jih imamo na voljo, in te podatke združiti v novo celoto, ki nam bo omogočila boljše razumevanje vedenja prostoživečih živali. Medveda (Ursus arctos) bomo pri tem uporabili kot modelno vrsto. Kot karizmatično a potencialno konfliktno vrsto se medveda pogosto uporablja kot modelno vrsto za razvoj novih metod. Konflikti z ljudmi so pomemben varstveni problem za to zavarovano vrsto. Razumevanje mehanizmov, ki vplivajo na razvoj konfliktov, je ključno za pripravo učinkovitih programov njihovega preprečevanja. Vendar pa takšne raziskave predstavljajo resen metodološki izziv, ki potrebuje inovativne pristope. V projektu bomo razvili nov več-metodni pristop, ki bo omogočil drugačen pogled na razvoj vedenjskih vzorcev. Pristop bo kombiniral tehnike strojnega učenja z štirimi sodobnimi metodološkimi pristopi, ki se uporabljajo pri raziskavah prostoživečih živali: GPS telemetrijo, habitatnim modeliranjem, molekularno genetiko in analizo stabilnih izotopov. Delo bomo organizirali v šest delovnih sklopov: 1) Rekonstrukcija rodovnikov prostoživečih medvedov na ravni populacije: s pomočjo genetskih podatkov bomo sestavili rodovnike za več generacij medvedov in jih uporabili skupaj z rezultati drugih sklopov za razločevanje relativnih vlog socialnega učenja in dednosti za razvoj konfliktnega vedenja. 2) Rekonstrukcija prehrane medvedov z analizo stabilnih izotopov: ocenjeni prehranski deleži, pridobljeni z analizo stabilnih izotopih v različnih tkivih medvedov, bodo omogočili vpogled v relativen pomen glavnih prehranskih virov (vključno z antropogenimi viri) v različnih obdobjih življenja živali. 3) Prostorsko-eksplicitno modeliranje funkcionalnega habitata: analizirali bomo povezavo med lastnostmi habitata in vzorci rabe prostora medvedov v prostorsko eksplicitnem modeliranju funkcionalnega habitata. Uporabili bomo nove 3D LIDAR podatke visoke ločljivosti, s čimer bomo lahko ocenili pomen kritja (prisotnosti talne vegetacije), strukture gozda in mikro-reliefa. 4) Razumevanje prilagajanja medveda na prisotnost ljudi: primerjali bomo podatke iz različnih delov Evrope z različno gostoto prebivalstva in raziskali splošne vzorce in strategije, ki jih medvedi uporabijo za prilagajanje na prisotnost ljudi ter s tem raziskali vpliv gostote naselitve ljudi na razvoj tolerance medvedov do ljudi. 5) Razvoj metodologije za daljinsko zaznavo habituiranih medvedov iz telemetrijskih podatkov: analizirali bomo telemetrijske podatke medvedov z različno stopnjo habituacije na ljudi in razvili metodo za prepoznavo habituiranih medvedov iz telemetrijskih podatkov. 6) Sinteza in več-metodna analiza vzrokov, ki povzročijo nastanek konfliktnih medvedov: združili bomo rezultate ostalih delovnih sklopov v holistični, večmetodni, multivariantni analizi in raziskali relativen prispevek vsakega analiziranega dejavnika, pa tudi kontekst in medsebojne vplive dejavnikov na razvoj konfliktnega vedenja. Verjamemo, da lahko dobra podlaga v podatkih in več-metodni pristopi, ki jih predlagamo, utrejo novo pot pri preučevanju vedenja prostoživečih živali. Čeprav pričakujemo, da bo raziskava velikega pomena za varstvo medvedov in reševanje konfliktov s to vrto, bo prav tako zanimiv vzorčni primer, razvit metodološki pristop pa bo imel precej širšo uporabnost.
Pomen za razvoj znanosti
Preučevanje vedenja živali v prosti naravi je zahtevno, zlasti v gozdnati krajini, kjer je neposredno opazovanje mogoče le redko izvajati. Kljub temu pa so izsledki lahko ključnega pomena za razumevanje biologije in ekologije posameznih vrst, pa tudi za njihovo varovanje v hitro se preminjajočem svetu, v katerem prevladujemo ljudje. Metode, ki jih bomo uporabljali, so same po sebi zelo močne in lahko dajejo odgovore na zelo zahtevna vprašanja. Se pa te metode lahko pogosto medsebojno dopolnjujejo, pri njihovi integraciji pa lahko brez zadržkov pričakujemo, da bo vsota znatno večja od seštevka sestavnih delov. Preučevanje razvoja konfliktnega vedenja pri medvedu je zelo zahtevna tema in prav zaradi tega odličen vzorčni primer, »case study« ki nam omogoča prikaz do zdaj še neizrabljenega potenciala večplastnih in več-metodnih pristopov. Pričakujemo, da bo imela raziskava velik neposreden pomen za varstvo rjavega medveda. Prav tako bo imela veliko demonstracijsko vrednost, ker bomo pokazali, da je mogoče tudi pri zahtevnih vrstah s sodobnimi metodami odgovoriti na zelo kompleksna in zahtevna vprašanja, kar lahko ima pomemben vpliv na razvoj varstvene biologije. Po drugi strani bomo pokazali potencial, ki se skriva v integraciji različnih metodoloških pristopov pri raziskavah vedenja in ekoloških značilnosti živali, kar ima lahko pomemben dolgoročen vpliv na razvoj ekologije in preučevanja etoloških značilnosti prostoživečih živali.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je ena izmed držav z največjimi gostotami medvedov ter dolgo tradicijo aktivnosti povezanih z ohranjanjem vrste (Kryštufek et al. 2003; Jerina et al. 2013). Ta prepoznavnost je pomembna z vidika razvoja ekoturizma, ki je trenutno ena izmed najhitreje razvijajočih gospodarskih panog v svetu in zaradi dobro ohranjene narave v Sloveniji predstavlja velika priložnost za razvoj pri nas (SURS 2012; SPIRIT Slovenija 2013). Slovenija je trenutno tudi vodilna evropska država na področju raziskav na rjavem medvedu v Srednji in Jugovzhodni Evropi. S pomočjo tega projekta bomo še dodatno utrdili ta položaj in povečali prepoznavnost Slovenije v svetu, kot dežele z uspešnim ohranjanjem rjavega medveda. Projekt bo tudi omogočil okrepitev povezovanja z vodilnimi raziskovalnimi centri na področju raziskovanj velikih zveri. Med drugim nam bo omogočil, da bomo v Slovenijo pripeljali trenutno vodilnega svetovnega raziskovalca za uporabo analize stabilnih izotopov pri prostoživečih živalih, ki bo sodeloval tudi pri usposabljanju slovenskih kadrov za uporabe te nove tehnologije in prenosu znanja v Slovenijo. Tudi v splošnem se bo v sklopu projekta usposobilo več dodiplomskih in podiplomskih študentov, kar predstavlja pomembno naložbo za bodoči razvoj znanosti na področju ekologije in upravljanja s prostoživečimi živalmi. Poglobljeno znanje in razumevanje nastanka konfliktov med ljudmi in medvedi ter učinkovitosti posameznih upravljavskih ukrepov bo poleg izboljšanja preprečevanja konfliktov posredno doprineslo tudi k večji podpori javnosti za upravljanje z medvedom v Sloveniji. Obenem se bo zmanjšal razkorak med nasprotujočimi si interesnimi skupinami, ki je pogosto posledica pomanjkanja zanesljivih informacij o dejavnikih, ki vplivajo na pojav konfliktov, in učinkov različnih upravljavskih ukrepov (Treves et al. 2006).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno