Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.02  Družboslovje  Narodno vprašanje  Narodno vprašanje - humanistični vidik 

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
zgodovina migracij, slovenska diaspora, slovensko izseljenstvo, kulturne in etnične identitete, subjektivne percepcije migracijskih procesov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  397 
2.  39523  Špela Kastelic  Antropologija  Raziskovalec  2018  21 
3.  08543  dr. Žarko Lazarevič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  579 
4.  11240  dr. Marinka Lukšič-Hacin  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2016 - 2018  501 
5.  17547  Špela Marinšek    Tehnični sodelavec  2016 - 2018 
6.  08369  dr. Mirjam Milharčič Hladnik  Kulturologija  Vodja projekta  2016 - 2018  598 
7.  05801  dr. Janja Žitnik Serafin  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2018  373 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  6.123 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.388 
Povzetek
V obliki zaključne monografije bo izdelana celovita pregledna študija o izseljevanju s slovenskega etničnega prostora in slovenski diaspori. V Sloveniji še nimamo celovitega prikaza, ki bi na enem mestu zbral in povezal socialne, gospodarske in kulturne vidike slovenskega izseljenstva od srede 19. stoletja do danes. Evropske zgodovine migracij ne zajemajo slovenskega izseljenstva, ker je večina literature o tem razdrobljena, razpršena in jezikovno nedostopna tujemu bralstvu. Spoznanja številnih študij, ki so bile v Sloveniji narejene v zadnjih desetletjih, so tudi slovenskemu strokovnemu in širšemu bralstvu slabše dostopna, saj niso pregledno in interpretativno povezana, sama tematika izseljenstva pa je v zgodovinopisju obravnavana ločeno od ostalega zgodovinskega dogajanja.   Cilji raziskave:   povezati obstoječa spoznanja, sistematizirati, razdeliti in opredeliti celotno obdobje od srede 19. stoletja do danes, ovrednotiti pomen izseljevanja v posameznih obdobjih in ga umestiti v splošno zgodovino Slovencev. interpretirati izbrane vidike v mednarodnem kontekstu in jih primerjati s podobnimi tokovi v evropskem merilu. postaviti slovensko izseljenstvo na zemljevid evropske zgodovine kot zgodovine množičnih emigracij, ki so odločilno zaznamovale razvoj Evrope in njeno današnjo podobo. Izvirnost projekta je v celovitem pristopu k predmetu obravnave in v analizah ter interpretacijah, ki bodo upoštevale povezave med izseljevanjem in ostalim zgodovinskim dogajanjem ter relacije med diasporo in matičnim prostorom. Projekt bo povezal socialne, gospodarske in kulturne vidike slovenskega izseljenstva in jih umestil v procese, ki so zaznamovali slovensko zgodovino od srede 19. stoletja do danes. Izvirnost projekta je tudi v tem, da se bo posvetil kulturnim, družbenim, gospodarskim in drugim transferjem, ki so jih omogočile migracije in relacije med domovino in diasporami.   Glavna novost metodologije in zaključnega rezultata projekta je v trojni perspektivi:   splošnozgodovinski vidik bo pojav izseljevanja in diaspore kontekstualiziral v gospodarska, družbena in politična dogajanja od srede 19. stoletja dalje; kulturnozgodovinski vidik se bo ukvarjal s kulturnimi vidiki pojava v vseh obravnavanih obdobjih, z vprašanji identitete, organizacijskimi oblikami slovenske diaspore v različnih delih sveta, njeno kulturno produkcijo in njenimi kulturnimi razmerji z matičnim prostorom; humanocentrični vidik bo ponudil pogled na tematiko izseljevanja in diaspore skozi izbrane primere osebnih in kolektivnih izkušenj migracijskega procesa in subjektivnih interpretacij dinamik v okviru heterogenosti migrantskih skupnosti.   Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov: projekt bo slovenskim in tujim uporabnikom kot osrednji rezultat prvič ponudil celovit pregled slovenskega izseljenstva v obliki monografije s preglednimi tabelami in zemljevidi, ki bo na voljo v študijske in pedagoške namene na univerzitetni ravni in hkrati širši publiki. Monografija bo prosto dostopna na spletu. S pridobitvijo dodatnih sredstev bo prevedena v angleški jezik, s čimer bo takoj dostopna tujim raziskovalcem. S tem bo neposredno uporabna tudi za mednarodni študijski program EMMIR (European Master in Migration and Intercultural Relations), v katerem sodelujejo člani projektne skupine, in za druge študijske programe s področja zgodovine in drugih humanističnih ved, sociologije in migracijskih študij.
Pomen za razvoj znanosti
Migracije v zadnjem desetletju sodijo med najaktualnejše in najrelevantnejše teme humanistike in družboslovja v nacionalnem in mednarodnem merilu. Tema raziskave je še posebej aktualna, saj vključuje najnovejše obdobje migracij (posebej bo obravnavan čas od začetka gospodarske krize dalje, tj. 2008–2015). Tema je skladna z razvojno politiko države, saj Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja v 36. in 37. členu določa posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene stvarnosti slovenskih skupnosti po svetu. Izvirnost rezultata projekta, to je pregleda slovenskega izseljenstva v knjižni obliki, je v tem, da česa podobnega še nimamo v slovenskem jeziku. Vsebinska izvirnost je v celovitem pristopu k predmetu obravnave in v analizah ter interpretacijah, ki bodo upoštevale povezave med izseljevanjem in ostalim zgodovinskim dogajanjem ter relacije med izseljenstvom in matičnim prostorom. Izvirnost projekta je tudi v tem, da se bo posvetil kulturnim, družbenim, gospodarskim in drugim transferjem, ki so jih omogočile migracije in relacije med domovino in diasporami. Izvirnost v mednarodnem merilu je tudi v tem, da je koncept pregleda zasnovan na treh temeljnih ravneh in ga časovna razdelitev samo uokvirja, ne pa določa. Običajno kronološko razvrščanje migracijskih valov je pri konceptu predlaganega projekta podrejeno dejanskim razvojnim fazam, ki se na primer pri kulturni produkciji slovenske diaspore v Združenih državah Amerike ne prekriva z množičnim izseljevanjem, ampak mu šele sledi: do njenega vrhunca pride v tridesetih letih 20. stoletja, ko so vrata izseljencem že zdavnaj zaprta. Prepletenost dinamike izseljevanja in priseljevanja glede na kraj izselitve in priselitve, diahronost in sinhronost v daljši časovni perspektivi, kompleksnost kulturnih, političnih, socialnih in ekonomskih dejavnikov znotraj migracijskih procesov na kolektivni, nacionalni, pa tudi individualni ravni so elementi, ki odražajo inovativen, moderen pristop k ustvarjanju pregleda slovenskega izseljenstva. Izvirnost potrjuje tudi humanocentrični vidik projekta in njegovega končnega rezultata. Na tej ravni bodo skozi stoletno zgodovino prikazane posamezne zgodbe migrantov in migrantk, da bi bralcem približali kompleksnost odločitev, izkušenj, identitetnih izbir in izzivov. S tem bo projekt humaniziral množice migrantov in migrantk iz preteklosti in jim dal glasove, s čimer se lahko bistveno poglobi razumevanje migracij tudi danes, ko evropski in slovenski prostor nista več kraja množičnega izseljevanja, pač pa cilj priseljevanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima neposredni družbeni pomen za:   1) državno upravo in sodobnejši družbeni in kulturni razvoj slovenske družbe, ki bo dosežen ob upoštevanju raziskovalnih rezultatov in spoznanj projekta pri oblikovanju nadaljnjih politik in strategij odnosa Republike Slovenije do izseljencev;   2) boljšo kakovost društvenega in kulturnega življenja slovenskih izseljencev (s povečanim zavedanjem, pozitivnejšim odnosom, odpravljanjem stereotipov ipd.);   3) večje zavedanje o skupnem kulturnem prostoru »treh Slovenij« – matične, zamejske in izseljenske, kar spodbuja ohranjanje in krepitev nacionalne identitete tako v Sloveniji kot zunaj njenih meja;   4) preučevanje in varovanje kulturne dediščine, ki nastaja in se ohranja v izseljenstvu.   Ukrepi za uporabo in razširjanje rezultatov Zaključna monografija bo prosto dostopna na spletu. Predelana bo za namen uporabe v učnem procesu v srednjih šolah. S pridobitvijo dodatnih sredstev na razpisih ARRS in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo monografija prevedena v angleški jezik. S tem bo takoj dostopna tujim raziskovalcem, neposredno pa bo uporabna za mednarodni študijski program EMMIR (European Master in Migration and Intercultural Relations), v katerem sodelujejo člani projektne skupine, in za druge študijske programe.   Sofinanciranje iz drugih virov Tesna vpetost projekta v raziskovalna programa in v potekajoče domače in mednarodne projekte obeh sodelujočih inštitutov zagotavlja finančno pokritost raziskave. V skladu z dosedanjimi izkušnjami vodje in članov projektne skupine bodo za organizacijo znanstvenega posveta, prevod zaključne monografije v angleški jezik in predstavitev rezultatov projekta na nacionalnih in mednarodnih konferencah pridobljena sredstva iz drugih virov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno