Projekti / Programi
INTEGRALNI SISTEM POPLAVNO VZDRŽNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
poplava, hidrogeolgija, urbanistično načrtovanje, uporabnik, model
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Namen projekta je razviti in pilotno testirati integralni sistem poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja in potrebnih ukrepov. Obravnava vrzel med raziskovanjem (bivalnega) okolja, načrtovanjem prostora in spremljanjem ter simuliranjem procesov ob izrednih hidroloških dogodkih. Sloni na pregledu, izboljšanju in prilagoditvi metod na področju modeliranja okolja, urbanističnega načrtovanja, varstva pred poplavami, preventivnimi ukrepi in sanacijami. Izhaja iz predpostavk, da je bivanje osnovna dejavnost v prostoru, da je simulacijski model praktično in uporabno orodje za napovedovanje in opozarjanje ob izrednih hidroloških dogodkih, ter da je pri oblikovanju modela potrebno upoštevati tako naravne značilnosti okolja kot tudi spremembe, ki jih vnaša človek. Integralni sistem bo uporabljen v kraškem tipu površja, saj je obvladovanje problematike zaradi hidroloških posebnosti na takem območju najzahtevnejše.
Cilj projekta je oblikovati prostorski simulacijski model, ki bo hkrati upošteval vplive človekovega bivanja v prostoru in razvoja prostora ter dinamiko gibanja vode in spremljajočih procesov. Dosegli ga bomo z: 1. oblikovanjem hidrogeološkega, urbanističnega in uporabniškega modula ter pridobitvijo ustreznih vstopnih podatkov za posamezni modul; 2. razvojem in uporabo integralnega modela za simulacijo in vrednotenje poplav in njihovih učinkov na podlagi prej omenjenih modulov; 3. določitvijo izhodišč, kriterijev in ukrepov za poplavno vzdržno načrtovanje. Tak pristop pomeni novost na področju reševanja poplavne problematike, zato je doprinos projekta tako za razvoj znanosti kot za družbo izjemnega pomena.
Metodološki koraki bodo potekali vzporedno in medsebojno povezano: 1. analiza stanj: pregled literature, prostorskih dokumentov, obstoječih modelov ter tehnologij; 2. v podporo razvoja hidrogeološkega modula bo izvedena triangulacija metod in pristopov za potrebe razumevanja pretakanja podzemne vode v krasu s poudarkom na dinamiki nivoja podzemne vode, mejnih vrednosti poplavljanja ter 3D simulacij in vizualizacij poplav; 3. v podporo razvoja urbanističnega modula bodo izvedene strukturne in morfološke analize prostora ter njihovo vrednotenje glede na poplavno vzdržnost, primerjava z obstoječo prostorsko dokumentacijo in predvidenimi razvojnimi in omejitvenimi ukrepi, vključujoč uporabo spletnega participativnega orodja participiraj.uirs.si za potrebe zbiranja dodatnih aktualnih informacij in obveščanja (načrtovalci in odločevalci); 4. v podporo uporabniškega modula bo izvedeno kartiranje vzorcev uporab prostora in prikaz vzorcev dnevnih rutin prebivalcev obravnavanega območja ter tipologije in vzorcev intervencij v prostoru, vključujoč uporabo spletnega participativnega orodja participiraj.uirs.si za potrebe zbiranja dodatnih aktualnih informacij in obveščanja (uporabniki); 5. oblikovanje z GIS-i podprtih bank podatkov za vsak posamezni modul in izgradnja simulacijskega modela; 6. uporaba odločitvenega modela in izbor ustreznih iteracij za oblikovanje posameznih modulov in za zasnovo integralnega sistema poplavno vzdržnega načrtovanja.
Razviti sistem bo pomenil doprinos znanj in pristopov v načrtovanju prostora in bo uporaben za napovedovanje in spremljanje posledic ob izrednih hidroloških dogodkih tudi na vseh drugih območjih, na le v krasu. Izvirnost rezultatov, ki jih prinaša predlagani projekt, se kaže v hkratnem in enakovrednem upoštevanju naravnih in človeških dejavnikov pri oblikovanju ukrepov in smernic za varstvo pred poplavami. Rezultati bodo novost na področju varstva pred poplavami in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Pomenili bodo doprinos k uvajanju novih praks in doseganju meja raziskovanja. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v hidrologiji, krasoslovju in prostorskem načrtovanju ter spremljanju dinamike sprememb v prostoru.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave za blažitev naravnih nesreč so se v zadnjih nekaj desetletjih uveljavile kot pomembno novo interdisciplinarno področje. Na krasu poplave sodijo med najbolj uničevalne naravne nesreče, vendar doslej znanost ni bila preveč uspešna pri pomoči akterjem politike in prostorskim načrtovalcem v boju proti in nadzoru nad njimi. Kljub temu, da kraška območja prekrivajo pomemben delež površja (samo v Evropi 35%), so osnovne raziskave in prehod rezultatov za reševanje teh težav v prakso tudi v razvitih državah zelo pomanjkljive. Izvirnost rezultatov, ki jih prinaša predlagani projekt, se kaže v hkratnem in enakovrednem upoštevanju naravnih in človeških dejavnikov pri oblikovanju ukrepov in smernic za varstvo pred poplavami.
Rezultati bodo novost na področju varstva pred poplavami in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Pomenili bodo doprinos k uvajanju novih praks in doseganju meja raziskovanja. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v hidrologiji, krasoslovju in prostorskem načrtovanju, in odprli novo polje za raziskovanje in razvoj kompleksnih sistemov in operacijskih raziskav na področju varstva in urejanja prostora za doseganje kakovosti vsakdanjega življenja.
Ključna dodana vrednost predlaganega projekta je v tem, da fenomena poplav ne obravnava le s hidrogeološkega vidika, ampak, da se hkrati ukvarja z urbanimi območji na krasu oz. z območji, kjer človek s svojim delovanjem posega v krajino, ki je na krasu še posebej občutljiva, in jo preoblikuje. To izjemno poveča kompleksnost in nepredvidljivost problema, zato pa pričakovani rezultati obetajo toliko večjo uporabno vrednost, so lahko relevantni in imajo velik potencial za oblikovanje znanja in razumevanja klimatskih, hidroloških in antropogenih vplivov na potek poplav v krasu, na njihovo blaženje in možnosti sanacij.
Pomen za razvoj Slovenije
Varno bivanje je ena ključnih potreb vsakega posameznika. Rezultati bodo koristni javnemu interesu, saj so pomembni za varovanje življenj in premoženja, kot tudi za splošen dvig kakovosti bivanja. Rezultati bodo pripomogli k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju razvoja znanosti o hidroloških metodah raziskovanja in integralnem načrtovanju predvsem z vidika učinkovitega simuliranja in možnosti prenosa novih znanj in spoznanj v prakso. Rezultati bodo pomembno prispevali k mednarodnim raziskovalnim dejavnostim ter razpravam na to temo. Predstavljeni bodo na mednarodnih konferencah ter objavljeni v mednarodno uveljavljenih revijah in v monografiji.
Rezultati bodo koristni za javno upravo na nacionalni in lokalni ravni, zlasti za načrtovalce dejavnosti, rabo tal in različnih posegov v prostor kot tudi za prebivalce, saj bodo s pomočjo simuliranja lahko ocenili, ali je njihovo predvideno ravnanje smiselno. Alternativno ali komplementarno bodo lahko vključeni v sodobne normative in pogoje za prostorsko načrtovanje. Na regionalni ravni bodo rezultati olajšali varstvo pred poplavami in prihodnje prostorsko načrtovanje ter pomenili pridobitev novega znanja o hidrogeografskih značilnostih in prostorsko-urejevalskih težnjah izbranih območij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
