Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analitika masovnih podatkov: od vpogledov v poslovanje do agilnosti poslovnih procesov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.02  Družboslovje  Ekonomija  Poslovne vede 

Koda Veda Področje
S189  Družboslovje  Organizacijske vede 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
masovni podatki, analitika masovnih podatkov, poslovna inteligenca, agilnost poslovnih procesov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51146  dr. Mauro Castelli  Ekonomija  Raziskovalec  2018  141 
2.  37928  Erna Emrić    Tehnični sodelavec  2016 - 2018 
3.  28350  dr. Jure Erjavec  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  152 
4.  03158  dr. Mirko Gradišar  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  826 
5.  14990  dr. Aleš Groznik  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  607 
6.  34324  dr. Tanja Grublješič  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2017  44 
7.  15478  dr. Mojca Indihar Štemberger  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  613 
8.  13682  dr. Jurij Jaklič  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  622 
9.  30716  dr. Anton Manfreda  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  135 
10.  24105  dr. Aleš Popovič  Ekonomija  Vodja  2016 - 2018  253 
11.  08613  dr. Metka Tekavčič  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  1.027 
12.  33180  dr. Luka Tomat  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  136 
13.  23021  dr. Peter Trkman  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  380 
14.  13147  dr. Tomaž Turk  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  318 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  42.835 
Povzetek
V času visoko konkurenčnega okolja, ki sili podjetja, da poslujejo hitreje, bolj samozavestno in z več eksperimentiranja, podjetja vedno bolj iščejo načine za hiter odziv na povečevanje konkurence. Literatura zato podjetjem vse bolj svetuje, naj se osredotočajo na razvoj organizacijske agilnosti kot pomembne strateške zmožnosti (Chakravarty, Grewal, & Sambamurthy, 2013; Tallon & Pinsonneault, 2011). Posebej pomembna oblika organizacijske agilnosti je agilnost poslovnih procesov (Y. Chen et al., 2014), kjer je podatkovno usmerjena analitika vedno znova izpostavljena kot temelj za inovativnost in agilnost (Davenport, Barth, & Bean, 2012). Poslovno obveščanje in analitika, vključno s podpodročjem upravljanja masovnih podatkov (angl. Big Data), sta postali v zadnjih letih vedno bolj pomembni področji obravnave tako v akademski kot tudi poslovni skupnosti (H. Chen, Chiang, & Storey, 2012). Čeprav obstoječa literatura omenja analizo masovnih podatkov in prilagodljivo informacijsko infrastrukturo kot dva najpomembnejša dejavnika organizacijske agilnosti (X. Chen & Siau, 2011), je veliko izzivov glede zmožnosti analitike masovnih podatkov kot tudi razumevanja procesov in dejavnikov, ki omogočajo lažjo in uspešno tako sprejemanje kot tudi uporabo analitike masovnih podatkov, še vedno neodgovorjenih. Možnosti, ki jih ponuja analitika masovnih podatkov, ne morejo biti v celoti izkoriščene brez poglobljenega razumevanja organizacijskega okolja, izzivov managementa, tehnoloških zmogljivosti in človeškega vedenja (Agarwal & Dhar, 2014; Popovič, Hackney, Coelho, & Jaklič, 2014). Z namenom pridobivanja novih spoznanj na tem področju, se predlagani projekt osredotoča na naslednje raziskovalno vprašanje: Kaj mora podjetje narediti prav, da lahko razvije ustrezne zmožnosti analitike masovnih podatkov, kar mu posledično omogoča, da v celoti izkoristi zmožnosti analitike masovnih podatkov pri zagotavljanju agilnosti svojih poslovnih procesov? V tem kontekstu prepoznavamo štiri ključne teme naše raziskave: (1) Poslovna vrednost masovnih podatkov in analitike masovnih podatkov. Cilj je razumeti potencialne vplive analitike masovnih podatkov pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti v različnih panogah, kjer je potencialni pomen zelo visok (npr. energija, zdravstvo). (2) Vpetost kot ključni mehanizem za uporabo zmožnosti analitike masovnih podatkov pri oblikovanju agilnih poslovnih procesov. Cilj je opredeliti dejavnike vpetosti poslovne inteligence in analitike, kar bo omogočilo razvoj  okvirja za privzemanje poslovne inteligence in analitike. (3) Vloga organizacijskih značilnosti pri izboljševanju agilnosti poslovnih procesov s pomočjo analitike masovnih podatkov. Cilj je razumeti, kako različne organizacijske značilnosti vplivajo (t.j. spodbujajo ali ovirajo) na zmožnosti analitike masovnih podatkov pri spreminjanju poslovnih procesov organizacije v smeri povečevanja njihove agilnosti. (4) Razvoj metod analitike masovnih podatkov, za čim bolj učinkovito pokrivanje naraščajočih poslovnih informacijskih potreb. Cilj je preseči trenutne metode analiziranja in pridobivanja informacij iz masovnih podatkov (opisna in napovedna analitika) in razviti avtomatizirane metode, ki omogočajo predpisovalno analitiko. Prepričani smo, da bo predlagani projekt izzval raziskovalce na različnih področjih, da okrepijo svoja prizadevanja po sodelovanju in bo obenem zagotovil platformo, ki bo omogočala ustvarjanje novih spoznanj glede vloge analitike masovnih podatkov pri zagotavljanju agilnosti poslovnih procesov. Izjemen pomen področja analitike masovnih podatkov je bil prepoznan tudi v okviru delovnega programa Obzorje 2020 ICT, vendar pa je področje še premalo raziskano glede obravnavanja temeljnih raziskovalnih problemov, povezanih z razširljivostjo in odzivnostjo analitičnih zmožnosti za organizacijsko uspešnost in učinkovitost. Vse reference se nahajajo na koncu razdelka »Podroben opis vsebine in programa dela raziskovalnega projekta«.
Pomen za razvoj znanosti
Z odgovori na predlagano raziskovalno vprašanje bo naše delo prispevalo k razvoju znanstvenega področja na različne načine. Najprej bo skušalo osvetliti razlike med BD/BDA procesi ustvarjanja vrednosti in procesi ustvarjanja vrednosti obstoječih tehnoloških rešitev. Nato bo prikazalo, kako različne vrste obstoječih organizacijskih kultur, struktur, rutin in procesov odločanja vplivajo na sposobnost odločevalcev za pridobivanje in uporabo spoznanj iz BD. Poleg tega bo osvetlilo, kako procesi odločanja vplivajo na uspeh BDA. Navsezadnje bomo preko naše raziskave izboljšali trenutne metode napovedne analitike, ki jih bo mogoče zlahka uporabiti za izboljšanje organizacijske agilnosti procesov. Načrtovana raziskava je zato pomemben korak naprej na teh področjih, saj predlaga nove vpoglede na ta zapletena vprašanja. Osrednji prispevek predstavlja boljše razumevanje poslovne vrednosti BD in BDA, boljše razvijanje BDAC za doseganje agilnosti procesov skladno z organizacijskimi značilnostmi, ki pomembno vplivajo na koristi BDA ter predlaganje novih napovednih tehnik za izboljšanje analize BD. Pričakujemo, da se bodo naši rezultati uporabljali tudi na drugih znanstvenih področjih, kot so management proizvodnih procesov in marketing.
Pomen za razvoj Slovenije
BD in BDA se uporabljajo za razumevanje in odzivanje na pomembna gospodarska in razvojna vprašanja, kot so energija, transport, oskrba z vodo ter varovanje pred naravnimi nesrečami. Strokovnjaki so za prepoznavanje izzivov managementa podatkov poudarjali pomen ocenjevanja »informacijske oskrbovalne verige« organizacije (Kshetri, 2014). Podatki v različnih kontekstih lahko prihajajo iz različnih kombinacij virov in struktura podatkov se lahko razlikuje glede na panogo. Precej verjetno obstajajo z vidika razširjenosti BDA velike razlike med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi in panogami. Poleg tega se te razlike precej verjetno pojavljajo tudi znotraj panog. Naše ugotovitve bodo neposredno uporabne tako za srednja in velika podjetja kot tudi organizacije javnega sektorja. Vodja projekta in drugi raziskovalci aktivno sodelujejo v različnih aplikativnih projektih, zato bo večina rezultatov raziskave prispevala k bolj učinkoviti in uspešni poslovni praksi in posledično k izboljšanju slovenskega gospodarstva. Naša raziskava ima tudi pomembne posledice na oblikovanje politik, saj poudarja potrebo po krepitvi BD in BDA okolja in zagotovitvi ustreznih predpisov, ki bodo spodbudili privzemanje BDA v aktivnostih s pozitivnimi družbenimi in gospodarskimi prispevki. Prvič, vlada je ključni dejavnik, ki lahko omogoča BD okolje. Njena vloga je še posebej povezana z uvajanjem politik, postopkov in posegov pri zagotavljanju zasebnosti in zaupnosti občutljivih podatkov. Drugič, poraba in izmenjava podatkov nista nič manj pomembna kot njihovo ustvarjanje in analiziranje podatkov. Usoda BDAC je precej odvisna od razpoložljivosti usposobljenega kadra s področja BD. Zato je pomembno, da vlade usmerjajo več pozornosti za razvoj BD usposobljenega kadra. Navsezadnje, smernice, intervencije, podpore in spodbude so pomembne pri pospeševanju izmenjave obstoječih podatkov. V zvezi s tem je v zasebnem sektorju pogosto veliko dragocenih podatkov, ki so pomembni za razvojni okvir. Spodbude za izmenjavo informacij med zasebnim in javnim sektorjem bi lahko predstavljale prvi korak v tej smeri.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno