Projekti / Programi
Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S110 |
Družboslovje |
Pravo |
Koda |
Veda |
Področje |
5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
demokratična in pravna država, človekove pravice, ustavno pravo, Slovenija, Svet Evrope, Evropska unija
Raziskovalci (6)
Organizacije (2)
Povzetek
Globalni cilj predlaganega raziskovalnega projekta je raziskati stanje demokratične in pravne države v Sloveniji in poskušati oblikovati predloge za njene reforme. V okviru predlagane raziskave bomo ugotavljali, kakšen je vpliv delovanja Sveta Evrope (SE) prek Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropske unije (EU) prek Sodišča Evropske Unije na pogoje delovanje demokratične in pravne države v Sloveniji. Pri tem bomo preučevali, kako učinkovito sodna, zakonodajna in izvršilna veja oblasti varujejo demokratično in pravno državo v Sloveniji. Predlagani raziskovalni projekt se bo osredotočil tudi na vprašanje, kako učinkovito je varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem pravnem redu. Pri tem bomo raziskali in poskušali podati odgovore na vprašanje, zakaj so še vedno, kljub vplivom Sveta Evrope in Evropske unije, prisotne pomanjkljivosti pri delovanju demokratične in pravne države v slovenskem pravnem redu. Na ta način bomo poskušali ugotoviti nedoslednosti in pomanjkljivosti v slovenskem javnem prostoru in pripravili predloge, kako naj se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. Temeljni namen raziskave je torej odgovoriti na osnovno raziskovalno vprašanje, kako reformirati demokratično in pravno državo v Sloveniji.
Stanje pravne države na Slovenskem je skrb zbujajoče. Za potrditev te ugotovitve ni potrebna nikakršna poglobljena primerjalno-pravna analiza, temveč zadošča samo vpogled v sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (Sodišče). Ta pove, v kolikšni meri Slovenija izpolnjuje minimalne standarde pravne države, kot izhajajo iz Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodna praksa Sodišča kaže, da pravna država v Sloveniji praktično ne deluje na vseh tistih področjih, ki so bistvena za posameznikovo eksistenco. O tem pričajo odmevne obsodbe Slovenije s področij prepovedi mučenja in policijskega nasilja; zdravniških napak in njihovih procesiranj ter zagotavljanja pravice do družinskega življenja, zlasti prek ustreznega delovanja centrov za socialno delo. Še več, po besedah Sodišča vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic pred slovenskimi sodišči, tvega, da bo pri tem kršena že njegova procesna pravica do sojenja v razumnem roku. Ta se, kot je opozorilo Sodišče, zaradi neučinkovitega delovanja slovenskega sodnega sistema ter zaradi neustrezne zakonodaje sistematično krši. Poleg tega mnogi postopki pred slovenskimi organi pregona potekajo zelo selektivno, tako da posamezniki, ki so blizu centrom formalne ali neformalne moči, ostanejo nekaznovani. Slednje razžira same temelje formalne pravne države, katere postulat je enakost pred zakonom. Država, ki ne izpolnjuje niti formalnih pogojev pravnosti, kar enakost pred zakonom je, pa seveda ni in ne more biti pravna.
V vsebinskem smislu bo projekt sestavljen iz 4 ločenih vsebinskih delov. V prvem delu bomo preučili zgodovinske razloge, zlasti socialistično zapuščino, in analizirali njihovo vlogo pri sedanjem stanju na področju demokratične in pravne države v Sloveniji. Drugi del se bo osredotočil na endogene dejavnike, ki vplivajo oziroma so vplivali, pozitivno ali negativno, na demokratično in pravno državo v Sloveniji od leta 1991 do danes. Ta del bo vključeval tudi pomembno primerjalno dimenzijo, pri čemer bomo prikazali analizo slovenske izkušnje pri delovanju demokratične in pravne države, v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami, kakor tudi državami, ki jih lahko štejemo med dobro urejene družbe. Zadnja dva dela bosta posvečena eksogenim dejavnikom. Tretji del bo preučeval demokratizacijo in napredek pravne države v Sloveniji pod vplivom EKČP. V četrtem in zadnjem delu pa bomo pa bomo na enak način raziskali vplive prava Evropske unije.
Pomen za razvoj znanosti
Pričujoča raziskava bo izhajala iz naslednjih spoznanj, na katerih bo tudi gradila svoj pomen in generirala številne sinergijske učinke za razvoj slovenske družbe in pravnega sistema:
1. Integralna znanstvena obravnava stanja slovenske demokratične in pravne države skozi historično perspektivo in ciljem izdelave normativnih reform za prihodnje na področju slovenske pravne znanosti ne obstaja.
2. S pravnega vidika ostajajo dimenzije delovanja slovenske demokratične in pravne države izrazito neobdelane. Razen redkih poizkusov na strokovni ravni zagotovo manjka celovit znanstveni pregled, kot ga ponuja pričujoči projekt.
3. Projekt bo na znanstveni ravni odpravil velikanski manko v slovenski pravni literaturi, ki ga je zaslediti tudi, ko gre za analizo eksogenih vplivov na razvoj slovenske demokratične in pravne države.
4. Celovit pravni pristop k obravnavanemu problemu je nujen tudi z vidika zastopanosti Slovenije v mednarodnem akademskem diskurzu ter analizah. Pregled vodilne tuje literature, ki se je v zadnjih 25 letih ukvarjala z vprašanje post-socialističnih držav in njihovega približevanja Evropski uniji, pokaže nenavadno odsotnost razprav o Sloveniji. Ta projekt bo zapolnil to praznino z objavami mednarodnih znanstvenih prispevkov, organizacijo znanstvenih dogodkov in mreženjem.
5. Raziskava bo prvič v slovenskem prostoru celovito znanstveno raziskala posledice pomanjkljivega delovanja demokratične in pravne države na učinkovito varovanje človekovih pravic.
6. Raziskava bo pomenila tudi praktične primere uporabe metod za raziskovanje pravnih pojavov predvsem s področja pravne zgodovine in primerjalnega prava, , saj so te metode le teoretično predstavljene v različni študijski literaturi, njihovih praktičnih uporab v znanstveni literaturi pa močno primanjkuje. Tudi s tega vidika bo imel ta projekt izrazito inovativne učinke.
7. Ugotovitve projekta bodo redno predstavljane in obravnavane v družbi članov akademskega zbora fakultete v okviru našega Akademskega foruma. Za vzajemno intelektualno satisfakcijo bodo ugotovitve predstavljene tudi študentom v okviru obveznih in izbirnih vsebin. Na ta način bo epistemični raziskovalni krog, utemeljen, po Rawlsu, na reflektivnem ekvilibriju, ki izhaja iz dialektičnega okvira, opisanega zgoraj, sklenjen. Dejstva in literatura bodo skozi proces interpretacije, ki ga bo podčrtovalo dolgotrajno raziskovalno delo, rezultirali v želenem prvem osnutku monografije, ki bo sposobna za objavo pri mednarodno uveljavljeni založbi. Pričujoči projekt je izviren v svoji naravi, saj kot takšen še ni bil nikoli izveden v Sloveniji. Pri tem bodo njegovi rezultati izjemnega družbenega pomena za dolgoročno delovanje in preživetje demokratične in pravne države v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Pravna država in demokracija sta intimno vsebinsko povezani z uspešnostjo gospodarstva in zdravjem določene družbe. Raziskava ima tako neposredni pomen za gospodarstvo in družbo. Pomembno je, da slovenski pravni red varuje in uresničuje varstvo človekovih pravic. Če ni pravne države, ko sodni sistem ne odpravlja kršitev človekovih pravic, je spodjedeno bistvo vhodne legitimacije: načelo enakosti in spoštovanja človekovega dostojanstva. Če sodni sistem ne sankcionira kršitev pogodbenih obveznosti, ne deluje svobodna gospodarska pobuda, ni tujih vlaganj, ni gospodarske rasti in z njo ni izhodne legitimnosti. Če pravosodje ne poskrbi za učinkovito in pravično pobiranje davkov, država ne more nuditi socialnih storitev in spet ni izhodne legitimnosti. Ko ni več izhodne legitimnosti, ko posamezniki niso več niti formalno obravnavni enako; ko je politični proces ugrabljen s strani frakcijskih skupin, ni več ne demokracije, ne pravne, ne socialne države. Vzpostavijo pa se pogoji za družbene nemire, v katerih prosperirajo tisti, ki na težka vprašanja podajajo preproste odgovore. Slovenska in evropska polpretekla zgodovina sta polni takšnih primerov. Ker današnji čas na opisan način ponuja preveč analogij z njimi, je potrebno storiti vse, da se ti dogodki ne bi ponovili. S predlaganim raziskovalnim projektom bomo na teoretični in praktični ravni prvič celovito začeli naslavljati omenjene probleme in tako prispevali k njihovi postopni odpravi.
Poleg tega danes v razvitih državah opravljajo številne pravno-ekonomske analize in študije, ki dokazujejo obseg investicij oz. kapitalskih vlaganj, ki so odvisna od delovanja pravne države v teh okoljih že na nek krajši časovni rok. Pozitivna korelacija med investicijami in delovanjem pravne države, kot že deloma omenjeno, je namreč znanstveno dokazana. Izboljšanje delovanja demokratične in pravne države bo tako imelo neposredne ekonomske učinke za našo državo in njeno gospodarstvo, posledično vsaj prek povečanih socialnih transferjev pa tudi za družbo. Toda najprej je treba opraviti temeljito analizo v zvezi s podoptimalnim delovanjem ter nato ponuditi rešitve.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo