Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Neoliberalizem v evropskem izobraževalnem prostoru: med učinkovitostjo in pravičnostjo slovenskih izobraževalnih politik in praks

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
vzgoja in izobraževanje, učinkovitost in pravičnost, neoliberalizem, PISA, evropski izobraževalni prostor, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11753  dr. Slavko Gaber  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2018  458 
2.  04159  dr. Zdenko Kodelja  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  2016 - 2018  728 
3.  37402  dr. Živa Kos  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2018  80 
4.  28361  dr. Ana Kozina  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2018  370 
5.  13247  dr. Mojca Štraus  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2018  234 
6.  32315  dr. Urška Štremfel  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2018  374 
7.  31048  dr. Veronika Tašner  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2018  189 
8.  14015  dr. Valerija Vendramin  Antropologija  Raziskovalec  2016 - 2018  286 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  7.040 
2.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.480 
Povzetek
Kot ZNANSTVENA IZHODIŠČA projekta definiramo sodobne razprave o javnopolitičnih instrumentih (vključno z mednarodnimi raziskavami znanja), s katerimi Evropska komisija vodi, usmerja in nadzira države članice, da s kolektivnim reševanjem problemov skupaj dosegajo zastavljene cilje. V središču pozornosti je vprašanje neoliberalne zasnovanosti evropskega izobraževalnega prostora in njenega vpliva na oblikovanje in izvajanje nacionalnih izobraževalnih politik. Ta proces je pri tem bistveno določen s konceptom na podatkih temelječega oblikovanja politik (angl. evidence-based policy making). Osrednja pozornost je na dosežkih učencev in učenk, ki jih države članice na podlagi kulture performativnosti primerjajo v mednarodnih primerjalnih lestvicah dosežkov. Na podlagi teh uvrstitev in večinoma poenostavljenih analiz dosežkov Evropska komisija in druge mednarodne organizacije (npr. OECD) državam posredujejo priporočila, v katerih predlagajo ukrepe za (domnevno) izboljšanje uspešnosti izobraževalnega sistema in s tem gospodarske konkurenčnosti države. Navedena priporočila pogosto temeljijo na idejah neoliberalizma tako, da ukrepe za izboljšanje utemeljujejo na načelu učinkovitosti (angl. efficiency), ob strani pa puščajo druga pomembna načela izobraževanja, na primer načelo pravičnosti (angl. equity). Ob tem ostaja odprto EDUKACIJSKO ZNANSTVENO RELEVANTNO VPRAŠANJE (ne)komplementarnosti načel učinkovitosti in pravičnosti pri zasledovanju evropskih ciljev na področju izobraževanja, ki ga naslavlja pričujoči projekt in na katerega odgovor je ključen za spoštovanje načel in strateških usmeritev Slovenije pri razvoju izobraževalnega sistema v prihodnje.   CILJ PROJEKTA je torej pripraviti in uporabiti kompleksen teoretski okvir in poglobljene empirične analize za kritično presojo, ali sta učinkovitost in pravičnost izobraževalnih politik in praks resnično komplementarni in ali je visoke dosežke v mednarodnih raziskavah znanja v Sloveniji mogoče učinkovito dosegati ob večjem upoštevanju načela pravičnosti izobraževalnih politik in praks.   Uporabili bomo naslednji METODOLOŠKI OKVIR: a) Inovativen izbor in preplet več kompleksnih edukacijskih teorij in konceptov v preseku s filozofskimi teorijami (Mauret, 1999; Van Parijs, 1991); politološkimi teorijami nove oblike vladavine, na podatkih temelječega oblikovanja politik in javnopolitičnega učenja; antropološkimi teorijami ter feministično edukacijsko teorijo (Ringrose, 2013; Francis in Skelton, 2005) in psihološkimi teorijami v okviru vedenjsko-socialno-kognitivne paradigme ter teorije samodeterminacije (Ryan in Deci, 2008); b) Kritična diskurzivna analiza formalnih in pravnih virov, ki z vsebino in načeli usmerjajo delovanje akterjev na nadnacionalni, nacionalni in šolski ravni;. c) Premišljen izbor treh študij primera, v katerih bomo razvili interdisciplinarni epistemološki in metodološki okvir za poglobljene sekundarne analize bogatega nabora obstoječih podatkov mednarodnih raziskav znanja (npr. PISA), ki v Sloveniji do sedaj niso bili optimalno izkoriščeni, in razvoj novih kazalnikov za interpretacijo rezultatov teh raziskav. Novi kazalniki, razviti s konceptualnim aparatom različnih disciplin in v različnih kontekstih relevantnih edukacijskih vprašanj, poleg dosežkov v ospredje postavljajo tudi pomen ozadenjskih dejavnikov kot kazalnikov pravičnosti izobraževalnega sistema (socialno-ekonomski gradient, dejanska enakost spolov, blagostanje ter socialne in čustvene spretnosti).   S poglobljeno koncipiranimi sekundarnimi analizami po mednarodnih metodologijah zbranih in primerljivih podatkov, kot jih predpostavlja projekt, ob vključevanju poznavanja nacionalne problematike izobraževanja, bomo državi omogočili produktivno kritično razpravo, učinkovito uporabo rezultatov raziskav in OBLIKOVANJE PREDLOGOV ZA IZBOLJŠANJE IZOBRAŽEVALNIH POLITIK IN PRAKS.
Pomen za razvoj znanosti
IZVIRNO ZASNOVANOST PROJEKTA lahko na kratko povzamemo kot inovativno (do zdaj neuporabljeno) kombinacijo teoretskih pristopov; predložitev lastnega (inovativnega) analitičnega modela in poglobljene študije primera v siceršnjem pomanjkanju poglobljenih empiričnih raziskav navedenega področja. Na podlagi dozdajšnjega raziskovanja lahko zatrdimo, da je projekt s prej pojasnjenim inovativnim pristopom alternativni način preučevanja, ki s svojimi izsledki vsaj z enega vidika (v slikanju družbene stvarnosti) pojasnjuje vpliv novih oblik vladavine EU na države članice in posledično konvergenco evropskega izobraževalnega prostora ter tako prispeva k sicer živim teoretskim razpravam na tem področju. Izsledki projekta z novimi spoznanji o dejavnikih, ki so povezani s pridobivanjem in uporabo znanja, predstavljajo pomembno dodano vrednost k razvoju edukacijskih znanosti. Neposredno bomo v projektu odkrivali karakteristike (socialno-ekonomski gradient, spol, blagostanje) (skupine) učencev, pri katerih je mogoče ugotavljati nezadostnost izobraževalnih politik in praks za naslavljanje njihovih izobraževalnih potreb.   ZNANSTVENI VPLIV bomo zagotovili z nadgradnjo dosedanjega prodora tematike (neoliberalnih idej v izobraževanju v postsocialističnem okolju novih članic EU) v evropsko primerljivo okolje z znanstvenimi objavami v visoko indeksiranih revijah na področju edukacijskih znanosti (podrobno opredeljenih v točki 16. Operativni načrt). Družbeno-ekonomski vpliv je tako predviden tudi v širjenju (slovenske) znanstvene odličnosti v evropskem raziskovalnem prostoru.   Interdisciplinarna zasnovanost projekta omogoča obogatitev izsledkov edukacijskega raziskovanja z znanstvenimi pristopi in izsledki drugih ved. Z razvojem lastnih kazalnikov za opredelitev ključnih pojmov enakosti (socialno-ekonomski gradient, dejanska enakost med spoloma, blagostanje) projekt predstavlja dodano vrednost tudi pri razvoju slovenskega izrazoslovja na področju edukacijskih znanosti. Interdisciplinarno zasnovana in starostno mešana raziskovalna skupina predstavlja pomemben doprinos k znanstvenemu razvoju mlajših članov projektne skupine.   Pri tem še posebej izpostavljamo navezanost programa dela mladega raziskovalca na vsebine predlaganega projekta. Vključitev mlajših in mladih raziskovalcev v projekt, ki s svojimi vsebinami pomembno zapolnjuje raziskovalne praznine navedenega področja, zagotavlja nadaljnjo temeljito pokrivanje tega pomembnega (a do sedaj v veliki meri prezrtega) področja edukacijskih znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
REZULTATI PROJEKTA bodo v največji možni meri oblikovani ne le kot znanstveno odlični in relevantni, temveč bodo v obliki javnopolitičnih priporočil, ki bodo nastala na podlagi izsledkov projekta, tudi DRUŽBENO-EKONOMSKO UPORABNI pri nadaljnjem razvoju izobraževalnega sistema v Sloveniji. Pri tem bodo izsledki projekta pomembno prispevali k sledenju strateško opredeljenih ciljev, da se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino vseh sodelujočih držav v mednarodnih raziskavah znanja (Bela knjiga, 2011) ob hkratnem upoštevanju načel pravičnosti in učinkovitosti na javnopolitičnem področju, ki je ključno za nacionalno identiteto posameznega naroda (Beukel, 2001).   Izsledki projekta predstavljajo pomembno APLIKATIVNO DODANO VREDNOST pri razumevanju nove oblike vladavine v EU na področju izobraževalnih politik. So pomembna informacija za tvorce evropskega izobraževalnega prostora pri nadaljnjem razvoju metode skupnega sodelovanja. Akterji in institucije EU si v okoliščinah relativno novega področja skupnega sodelovanja držav članic, ki ga predstavlja področje izobraževanja, prizadevajo (pre)oblikovati instrumente nove oblike vladavine na način, ki bo uporaben in sprejemljiv za države članice, hkrati pa dovolj učinkovit, da bo EU kot celota z njimi lahko dosegala skupne cilje. Pri tem kot še posebej pomembni načeli EU izpostavlja učinkovitost in pravičnost nacionalnih izobraževalnih sistemov. Prav tako so izsledki projekta o pomenu poglobljenih analiz rezultatov mednarodnih raziskav za dejansko zagotavljanje učinkovitosti in pravičnosti izobraževalnega sistema pomembni za javnopolitične odločevalce, saj je ključno, da podatke mednarodnih primerjalnih lestvic dosežkov uporabimo za lastni razvoj izobraževalnega sistema ter se skušamo izogniti »slepi veri« vanje. Ustrezna uporaba ekspertnih podatkov, ki jih lahko pridobimo iz mednarodnih raziskav znanja, namreč lahko zagotovi ohranitev nacionalnih posebnosti in s tem kakovosti izobraževalnega sistema ter varuje pred nepremišljenim sprejemanjem njihovih neoliberalnih predpostavk (Grek, 2008). DRUŽBENO-EKONOMSKI DOSEŽKI projekta so izkoriščanje bogatega nabora podatkov mednarodnih raziskav znanja, ki v Sloveniji do sedaj niso bili optimalno izkoriščeni za razvoj izobraževalnega sistema. Šele sekundarne analize podatkov, kot jih predpostavlja projekt, ob vključevanju poznavanja nacionalne problematike izobraževanja državi omogočijo produktivno kritično razpravo in oblikovanje izboljšav izobraževalnih politik in praks ter posledično gospodarski razvoj družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno