Projekti / Programi
Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in razpadom Habsburške monarhije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
družbena mobilnost, identitetna mobilnost, slovensko ozemlje, materialni položaj, pravni status, izobrazba, osebne in družbene vezi, konfesije, vojna
Raziskovalci (15)
Organizacije (3)
Povzetek
V opredelitvi »družbena in identitetna mobilnost« so v grobem zajeti trije temeljni elementi: 1) mobilnost posameznikov, skupnosti in skupin na družbeni lestvici v krajšem in daljšem časovnem izseku; 2) spremembe v njihovi identiteti, ki so z družbeno mobilnostjo neposredno ali posredno povezane, in 3) mobilnost kolektivnih identitet, ugotovljiva skozi daljša časovna obdobja. Vse tri naštete elemente vključuje tudi t. i. konfesionalna mobilnost (spreminjanje konfesionalne pripadnosti), ki ima svoje specifičnosti, a je hkrati neredko tesno povezana z družbeno oziroma z identitetno mobilnostjo ter z vprašanjem konfesionalne identitete kot take.
Predmet projektnih raziskav bodo pojavi in procesi, ki spremljajo ali so sestavni del daljnosežnih družbenih premikov. Večina v okviru predlaganega projekta raziskovanih pojavov oziroma procesov je vendarle trajala več stoletij: nekateri koreninijo še v srednjem veku, nekateri pa izzvenevajo v 19. oziroma 20. stoletju. Njihovo spremljanje skozi daljše časovno obdobje je neizogibna pot do globljega razumevanja vprašanj, ki jih taki pojavi oziroma procesi postavljajo.
Projekt, ki se v časovnem pogledu razteza na obdobje od okrog leta 1400 do prvih let po 1. svetovni vojni, vključuje tri tematske sklope, od katerih bo prvi težiščni. Znotraj vsakega tematskega sklopa bodo prednostno pokriti tisti problemi in problemske celote, ki so se pri dosedanjih poskusih prikazov posamezne dobe, družbenih skupin, skupnosti in posameznikov pokazali kot izrazito deficitarni.
Glavni cilj raziskav je prispevati k raziskanosti problemov, ki so pomembni za sintetični prikaz zgodovine slovenskega prostora in so se v slovenskem zgodovinopisju pokazali kot izrazite bele lise. Projekt je zasnovan tako, da karseda uravnoteženo pokriva različna obdobja, različne segmente družbe in celoten slovenski prostor s posebnim ozirom na obrobne pokrajine.
Vsebinska struktura projekta:
1. sklop – Materialna podlaga, pravni status, izobrazba ter osebne in družbene vezi kot gibalo za spremembe družbenega položaja in identitete – 6 raziskav:
Raziskava 1 – Družbena in identitetna mobilnost v luči davčnega katastra za svobodno posest – imenjske knjige;
Raziskava 2 – Progresivna in regresivna mobilnost plemstva med 15. in 19. stoletjem;
Raziskava 3 – Družbena in identitetna mobilnost dveh posebnih kategorij kmetov – kosezov in svobodnikov;
Raziskava 4 – Družbena in identitetna mobilnost pri meščanskih naseljih s specifičnimi neagrarnimi dejavnostmi do začetka 20. stoletja;
Raziskava 5 – Izobraženci v evidencah ljubljanskega jezuitskega kolegija v luči družbene in identitetne mobilnosti;
Raziskava 6 – Družbena mobilnost in samoreprezentacija višje duhovščine neplemiškega rodu na Slovenskem v zgodnjem novem veku.
2. sklop – Konfesionalna mobilnost in konfesionalne identitete – 3 raziskave:
Raziskava 7 – Konfesionalna in identitetna mobilnost posameznikov in družbenih skupin na Slovenskem v dobi reformacije in protireformacije;
Raziskava 8 – Multikonfesionalnost Prekmurja kot podlaga za različnost identitet najvzhodnejše slovenske pokrajine;
Raziskava 9 – Integracija in adaptacija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem.
3. sklop – Prva svetovna vojna – povzročiteljica družbene in identitetne mobilnosti – 3 raziskave:
Raziskava 10 – Demobilizacija in rekonstrukcija po koncu vojne;
Raziskava 11 – Epidemija španske gripe 1918/19 kot gibalo regresivne in progresivne družbene mobilnosti;
Raziskava 12 – Formalnopravna ukinitev plemiškega stanu 1918/19 in njene posledice za plemstvo na Slovenskem.
Pomen za razvoj znanosti
Prva značilnost predlaganega projekta je ta, da se ne posveča interpretacijam že znanega, ampak temelji na malo znanih in neuporabljenih arhivskih in drugih virih. Z odpiranjem novih, doslej zanemarjenih vprašanj skuša zapolniti bele lise v raziskanosti nekaterim globalnih procesov in le-te osvetliti v drugačni luči. Poleg tega se projekt odmika od površnega pozitivistično-faktografskega pristopa k zgodovinopisju in skuša obravnavani predmet umestiti v polje širše (kulturološke, sociološke, tudi filozofske) refleksije, kar ga dela zanimivega za vzpostavitev plodovitih interdisciplinarnih navez in možnost generiranja širših (transdisciplinarnih) polj vednosti.
Povezanost strokovnjakov za različna obdobja in področja zgodovinske vede okrog skupnega problema – družbene in identitetne mobilnosti – bo tako pomenila dobro izhodišče za postavitev smernic nadaljnjim tako intra- kot interdisciplinarnim raziskavam. Rezultati bodo prispevali k sintetičnim prikazom zgodovine slovenskega prostora, empirično podprti refleksiji zapletenih sociokulturnih procesov (mnogovrstni dejavniki, ki prispevajo k vzpostavljanju, ohranjanju in spreminjanju osebne in družbene identitete), hkrati pa bodo omogočili dejavno vključevanje raziskovalcev v mednarodni znanstveni diskurz, zlasti v obliki mednarodnih objav in sodelovanj na simpozijih. Slovensko zgodovinopisje bo s tem lažje posegalo v zgodovinopisne razprave in raziskave zunaj nacionalnih meja ter z raziskovanjem vprašanj, kot so družbena mobilnost na podlagi izobrazbe, vloga izobraževalnih središč in družbena vloga plemstva, doseglo večjo evropsko prepoznavnost in primerljivost. Posebej kaže poudariti tudi zanimanje za prvo svetovno vojno in njene posledice, ki bo glede na aktualne obletnice stalnica v svetovni javnosti vsaj še naslednjih pet let.
Glede na to, da bodo rezultati projektnih raziskav prezentirani na spletišču projekta in ob njegovem izteku v obliki znanstvenega posveta ter zbornika (monografije), je mogoče pričakovati precej večjo odmevnost in vpliv na razvoj zgodovinske vede kot v primeru, ko bi šlo zgolj za razdrobljene objave po domači in tuji periodiki. Tak skupni imenovalec projekta bo na ta način dosegel veliko večjo prepoznavnost njegove vsebine, ciljev in rezultatov. V tem pogledu je mogoče pričakovati tudi dolgoročen pomen rezultatov projekta za zgodovinsko znanost.
Pomen za razvoj Slovenije
Vsebina projekta so permanentno aktualni družbeni problemi in procesi, ki pomembno določajo človekovo samorazumevanje in samoidentifikacijo na osebni in družbeni ravni. Po rezultatih projekta bodo poleg zgodovinske vede tako rekoč trajno posegale druge znanstvene vede (humanistične in družboslovne), s popularizacijo znanosti prek medijev in pedagoškega procesa pa bodo imeli izsledki raziskav neposreden pomen za osveščanje družbe o vprašanjih identitete, ki se v takšni ali drugačni obliki vedno znova pojavljajo v družbi. Z ustrezno raziskanostjo in prezentacijo vprašanj, ki so predmet predlaganega projekta, se bo slovenska družba tudi v tem pogledu približala družbam, v katerih so tovrstna vprašanja začeli neobremenjeno in sistematično preučevati že pred desetletji.
Spletni portal projekta bo najširši javnosti – tako strokovni kot laični – sproti omogočal neposreden vpogled v nova znanstvena spoznanja projektne skupine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
