Projekti / Programi
Študija kognitivnih temeljev hierarhije funkcionalnih projekcij v samostalniški zvezi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
skladenjska kartografija, skladenjska hierarhija, usvajanje jezika, usvajanje konceptov, povezava med jezikom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagani projekt preučuje morebitno širšo kognitivno podstat kartografskega modela skladnje naravnega človeškega jezika. Cilj projekta je zbrati empirične psiholingvistične podatke, s katerimi se bomo lahko vključili v jezikoslovno razpravo o izbiri med dvema (oziroma večimi) modeli naravnega človeškega jezika in o smiselnosti kartografskega preučevanja skladnje naravnega človeškega jezika.
Kartografski model predlaga močno razčlenjeno skladenjsko zgradbo z velikim številom funkcionalnih projekcij, nanizanih v nespremenljivo, univerzalno hierarhijo. Predlaga se, da univerzalna slovnica določa hierarhično urejenost ne le za elemente, ki se jih širše razume kot del funkcionalne zgradbe, temveč tudi za na primer različne vrste prislovnih in pridevniških modifikatorjev, za katere se predpostavlja, da so v gradbo vstavljeni kot določila raznih funkcionalnih projekcij. Cilj projekta je preučiti možnost kognitivne utemeljitve univerzalne hierarhije. Če kognitivna osnovanost obstaja, bi pričakovali, da obstaja povezava med skladenjskimi funkcionalnimi projekcijami in med koncepti, ki jih pridevniki, ki se v teh hierarhično razvrščenih projekcijah pojavljajo, izražajo. Povezava med tem dvojim pa nadalje navaja na sklep, da bodo tako kot skladenjska hierarhija tudi koncepti urejeni v vrstnem redu. Za usvajanje posameznih elementov samostalniške zveze se pogosto trdi, da poteka po funkcionalnih projekcijah od spodaj navzgor (prim. Radford 1990, 1996, Schafer & de Villiers 2000, Schlyter 2006 itd.). Iz tega logično sledi vprašanje, ali se tudi te koncepte – npr. koncepte, ki jih izražajo različni pridevniki – usvaja postopoma in v vrstnem redu, ki odslikava predlagano univerzalno hierarhijo.
Odgovarjanja na to vprašanje se bomo lotili s študijo treh ločenih konceptov: barve, oblike in velikosti. Ti naj bi po kartografskih raziskavah položaja pridevnikov v samostalniški zvezi zasedali funkcionalne projekcije z naslednjo hierarhično razvrstitvijo: velikost ) oblika ) barva (Scott 2002, prim. tudi Toporišič 1976). Študija bo vsebovala eksperiment s predšolskimi otroci, s katerim bomo ugotavljali, v kakšnem zaporedju otroci usvojijo te tri koncepte, oziroma konkretneje, ali zaporedje usvajanja teh konceptov ustreza predlagani hierarhiji funkcionalnih projekcij.
Če zaporedje usvajanja teh konceptov ustreza predlagani hierarhiji funkcionalnih projekcij, imamo to lahko za dokaz, da ima predlagana univerzalna hierarhija funkcionalnih projekcij temelje v kogniciji, s čimer bi se potrdila upravičenost kartografskega pristopa k skladnji naravnega človeškega jezika, hkrati pa bi se razkril nov vidik morebitne povezanosti jezika in splošne kognicije.
Pomen za razvoj znanosti
Kot je razloženo v opisu projekta, odgovarja projekt na zelo relevantno in aktualno znanstveno vprašanje:
- s področja jezikovne teorije (preverjanja utemeljenosti pristopa, ki je zelo privlačen in vpliven, se pa v nekaterih vidikih srečuje tudi z močnim nasprotovanjem)
- širše s področja umeščenosti jezika v človeški kogniciji (preverjanje kognitivne osnovanosti za vidik jezikoslovnega modela, ki se mu običajno odreka možnost kakršnekoli kognitivne osnovanosti, a dosedaj pretežno le na podlagi konceptualnih argumentov).
Hkrati je projekt pomemben tudi zaradi razvoja stroke v Sloveniji. Preučevanje usvajanja jezika v okvirih formalnega jezikoslovja, ki predstavlja v zadnjih nekaj desetletjih izjemno aktivno podpodročje jezikoslovja na preseku s psihologijo, kot tudi formalnojezikoslovno podprta psiholingvistika nasploh, je v Sloveniji namreč zelo šibka. Z izjemo priložnostnih študij se s tem področjem ni nihče zares ukvarjal. Gradeč na nedavno zastavljenem sodelovanju med jezikoslovci z UNG in psihologi z UL (v okviru iztekajočega se projekta o povezavi usvajanja slovničnega in matematičnega števila) bo projekt utrjeval podlago za trajnejše in konkretnejše sodelovanje med psihologi in jezikoslovci ter preko študentov, ki bodo sodelovali pri projektu, pridobil tudi kakšega študenta, ki se bo morda s tem začel ukvarjati še bolj poglobljeno. Podoben vpliv na krepitev in popularizacijo psiholingvistike v Sloveniji pa seveda pomeni tudi sodelovanje pri tem projektu z dr. Barnerjem z visoko kotirajočega psihološkega oddelka v ZDA – z Univerze v Kaliforniji v San Diegu.
Pomen za razvoj Slovenije
Gre za temeljni znanstveni projekt, ki odgovarja na teoretična vprašanja jezikoslovja in širše človeške kognicije in kot tak nima neposrednega doprinosa za gospodarstvo in družbo. Bo pa ob testiranju oziroma zbiranju podatkov za raziskavo kot neposreden produkt nastala tudi zbirka sistematičnih podatkov glede starosti, pri katerih lahko starši pričakujejo usvojitev nekaterih konceptov in nekaterih besed povezanih s temi koncepti, ob testiranju s preprostimi testi, kot bodo uporabljeni v raziskavi. To so vprašanja, ki pri starših predšolskih otrok po zanimanju običajno segajo precej visoko. Naše rezultate bomo primerjali tudi z bolj grobimi ocenjevalnimi testi učenja konceptov in besed, ki se uporabljajo v slovenskih vrtcih (npr. testi na podlagi Ivić s sod. 2002, Kavčič 2004, Nemec & Krajnc 2011). Ti vidiki zbranih podatkov bodo splošni javnosti posredovani v obliki poljudnih člankov (prim. sekcijo 16/Upravljanje projekta).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
