Projekti / Programi
Vračanje religioznega v postmoderni misli kot izziv za teologijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H002 |
Humanistične vede |
Teologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
sodobna teologija, postmoderna misel, filozofija religije, politična teologija, postsekularno, religijska etika
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
V času postmodernega in post-sekularnega vračanja religioznega tako na individualni kot na družbeni ravni želi ta skupni slovensko-avstrijski raziskovalni projekt podati izviren prispevek k oblikovanju nove platforme za dialog med postmoderno mislijo in teologijo. Cilj je identifikacija in analiza teološko relevantnih toposov, ki jih projekt raziskuje v treh smereh postmoderne misli. Prvo smer pristopa tvorijo predstavniki francoske fenomenologije (npr. Levinas, Henry, Marion, Chrétien), ki so izvedli tako imenovani »teološki obrat« in odprli nove možnosti dialoga med filozofijo in teologijo. Druga smer pristopa je hermenevtična misel in tisti njeni predstavniki (npr. Ricoeur, Vattimo in Caputo), ki so že v dialogu z biblično-religiozno dediščino in imajo velik potencial za teološko recepcijo. Tretja smer raziskovanja pa so alternativni postmoderni pristopi. Tu bomo zoperstavili dve usmeritvi: Girardovo antropološko misel, ki se vrača v krščanstvo in do njega zavzame afirmativno držo, in misel Luce Irigaray, ki zahteva kritično reinterpretacijo krščanstva z vidika feminizma in se zavzema za razširitev pojma religioznosti s povsem novimi toposi telesnih gest bližine in kozmično-etičnih elementov.
V prvi fazi bo raziskovanje usmerjeno v kritično preverjanje različnega razumevanja transcendence pri obravnavanih mislecih, kar je ključnega pomena za dialog s krščansko teologijo. V drugi fazi pa bo v ospredju ekstrapolacija teološko relevantnih toposov, ki bodo služili kot horizontalna povezava med različnimi postmodernimi pristopi. Med te topose lahko na primer štejemo pojem daru in milosti, dogodka in pripovedi, časa in mesijanskosti, klica in odgovora, čutnosti in inkarniranosti, šibkosti in kenoze, ljubezni (caritas) in gostoljubja. Toda poglavitna kvaliteta tega projekta se nahaja v povezovanju dveh različnih pristopov. Raziskovanje postmoderne misli ne bo potekalo zgolj v njeni relevanci do teologije (ad intra), temveč tudi v odnosu do – pogosto nereflektirane – prisotnosti religioznih elementov na družbeni ravni ter skozi identifikacijo religioznih toposov v postsekularni družbi (ad extra). Avstrijski partner bo raziskal potencial teološkega obrata v fenomenologiji za postsekularno politično filozofijo in posledično za boljše razumevanje postmodernega mesta religioznega v družbi. Sinergija obeh pristopov (ad intra in ad extra) in vzajemna relevantnost njunih raziskovalnih rezultatov bo ustvarila osnovo za nove možnosti dialoga med teologijo in sekularno mislijo ter med religijo in družbo. Tako bo prispevala k preseganju moderne razsvetljenske paradigme ločitve med religijo in družbo, ki pogosto vodi k izločitvi religije iz družbe, in bo omogočila pot k novi kulturi sobivanja in vzajemnega spoštovanja.
Pomen za razvoj znanosti
Dodana vrednost projekta znotraj razvejanega mednarodnega raziskovanja »vračanja religije« v sodobni družbi je v integrativnem pristopu, ki po eni strani združuje teologijo in sodobno filozofijo religije, po drugi strani pa združuje dve perspektivi (ki predstavljata slovenski in avstrijski del projekta): odnos postmodernih religioznih toposov do krščanstva oziroma teologije (ad intra) in njihov odnos do sekularne politične misli (ad extra). Z razliko od pogostnih reduktivnih pristopov gre pri tem projektu za dialog med temi aspekti, pri čemer sestava raziskovalne skupine (teologov in filozofov) ustreza zastavljenim ciljem projekta.
Od projekta se upravičeno pričakuje izvirni prispevek pri ekstrapolaciji religioznih toposov znotraj treh medsebojno povezanih smeri postmoderne misli: fenomenološke, hermenevtične ter alternativnih pristopov, ki širijo polje raziskovanja (v smer kozmične religioznosti in feminizma). Iskanje horizontalnih povezav, ki jih bo raziskovanje identificiralo kot skupne značilnosti ali topose, želi preprečiti nevarnost postmoderne »razpršenosti«, ki pogosto ovira recepcijo postmoderne misli znotraj teologije, pa tudi znotraj politične filozofije. Skupni toposi bodo predstavljali osnovo za dialog tako s teologijo kot s sekularno mislijo. Takšen dialog je izjemno pomemben za teologijo kot znanost. V krščanski teologiji je zaradi dolge tradicije (sholastične) metafizike razširjeno nezaupanje do postmodernih smeri mišljenja. Postmodernost se prevečkrat asociira z zanikanjem transcendence, z relativizmom in celo z nihilizmom. Zato je eden od ciljev projekta pokazati na pozitivne potenciale v postmoderni misli, ki lahko teološki znanosti pomagajo k bolj avtentičnemu uresničenju njenega poslanstva – namreč k celoviti refleksiji vere in krščanskega izkustva življenja v sodobnem času.
Pomen projekta pa je tudi v aplikaciji religioznih toposov v dialogu s sekularno politično filozofijo. Teološki obrat v fenomenološko-hermenevtični misli še našel pravega vstopa in aplikacije na ravni njegovih družbenih implikacij in politične refleksije. Zato želi avstrijski del projekta zmanjšati to vrzel in pokazati na nove možnosti razumevanja religioznega fenomena (onkraj tradicionalnih modernih dihotomij in ločitev) v družbenem kontekstu. Ključni cilj tega skupnega projekta pa je povezava med obema vidikoma (ad intra in ad extra), kar po eni strani vzpostavlja temelje za boljšo komunikacijo med teologijo (religijo) in sodobno družbo, po drugi strani pa pomembno bogati tako teološko znanost kot različne druge znanosti, ki si prizadevajo za celovito razumevanje religioznega fenomena v družbi.
Pomen za razvoj Slovenije
V zahodnih družbah, posebej pa tudi v Sloveniji, je še vedno prisotna moderna težnja po ločitvi, občasno pa tudi po izločitvi religije iz družbene sfere, ki prisega na ideal sekularnosti. V takšnem položaju se religija in njena teologija znajdeta skušnjavi, da se zapreta pred sodobno družbo in umakneta v namišljeno varnost tradicionalizma. Po drugi strani pa je v takem stanju sekularna družba nesposobna, da bi ustrezno sprejela in integrirala religiozno razsežnost ne zgolj na individualni, temveč tudi na družbeni ravni. Zato so projekti, ki ustvarjajo možnost nove komunikacije in novega razumevanja religije tako znotraj nje same (torej v teologiji) kot tudi v njenem odnosu do družbe, izjemnega pomena. Z raziskovanjem novih teoretskih osnov, ki presegajo tradicionalne delitve in družbene konflikte med religijo in sekularno družbo, se utira pot v smer večje družbene kohezije in sprejemanja postmoderne pluralnosti. Enako pomembno pa je tudi, da takšni projekti niso omejeni zgolj na nacionalno raven, temveč so vpeti v mednarodno raziskovalno okolje, kar rezultatom raziskovanja daje ustrezno kredibilnost in večjo sprejemljivost v družbi. Projekt lahko predstavlja pomemben signal in neposredno prispeva k večji odprtosti v slovenski družbi: teologija izkazuje svojo pripravljenost za dialog s postmoderno mislijo (pri čemer bo morala tudi ad intra odstranjevati raznolike predsodke), obenem pa skupaj z domačimi in tujimi partnerji s področja »sekularne« filozofije išče nove teoretske modele navzočnosti religiozne razsežnosti v sodobni postmoderni družbi.
Med neposredne učinke lahko štejemo tudi organizacijske dogodke pri konkretni izvedbi projekta (redna polletne raziskovalne delavnice izmenjaje v Sloveniji in Avstriji, manjši simpozij in dve večji znanstveni konferenci, kjer bodo sodelovali tudi drugi tuji strokovnjaki). Projekt si bo prizadeval za ustrezno medijsko pokritost in ustrezno diseminacijo raziskovalnih rezultatov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
