Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Umetnostna reprezentacija plemstva: Naročništvo na Štajerskem v zgodnjem novem veku

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
reprezentacija, naročništvo, plemstvo, Štajerska, posvetna umetnost, sakralna umetnost, plemiške rezidence, zbirateljska praksa, slikarske zbirke
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35531  dr. Gorazd Bence  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2018  79 
2.  12585  dr. Marjeta Ciglenečki  Humanistika  Raziskovalec  2016 - 2018  991 
3.  15251  Andrea Furlan  Etnologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  366 
4.  33218  dr. Renata Komić Marn  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2016 - 2018  117 
5.  28435  dr. Tina Košak  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2016 - 2018  157 
6.  02480  dr. Anica Lavrič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2016 - 2018  268 
7.  29394  dr. Franci Lazarini  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2016 - 2018  244 
8.  32207  dr. Tanja Martelanc  Humanistika  Raziskovalec  2016  65 
9.  15690  dr. Barbara Murovec  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2016 - 2018  371 
10.  18476  dr. Helena Seražin  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2016 - 2018  355 
11.  31715  dr. Polonca Vidmar  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta/programa  2016 - 2018  379 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.258 
Povzetek
Na območju historične Štajerske in v slovenskem prostoru še ni bila opravljena celostna raziskava o umetniški reprezentaciji plemstva v zgodnjem novem veku. Plemstvo je imelo ključno vlogo v umetnostnem razvoju dežele, vendar so bili doslej premalo osvetljeni vzorci, s katerimi so plemiči delovali kot naročniki, meceni in zbiratelji ter se skozi arhitekturo in likovno umetnost reprezentirali na deželni ravni ter v Habsburški monarhiji. Pomemben del raziskav bo zaradi težnje po izvirnosti in poglobljenosti rezultatov usmerjen v ožji krog naročnikov, ki so se v spreminjajočih se zgodovinskih okoliščinah od 16. do 18. stoletja izkazali z ambicioznostjo v kakovosti in številu naročenih umetniških del ter pogostostjo rabe arhitekture, likovne in uporabne umetnosti za namene reprezentiranja (zlasti grofje Herberstein, Attems, Leslie, Eggenberg, Khisl, Gaisruck in Sauer in iz vrst duhovnega plemstva škof Maksimilijan Gandolf Khuenburg), tako v posvetnem kakor tudi sakralnem kontekstu. Natančno bodo raziskani načini umetnostne reprezentacije, mehanizmi, s katerimi je bila ta izpeljana, in njena družbena vloga. Štajerske plemiške družine, ki so imele posesti predvsem v slovenskih deželah, zaradi specifičnih političnih, družbenih in ekonomskih razlogov v preteklih desetletjih niso bile deležne temeljitih raziskav, dvorci in umetniške zbirke pa so v precej slabem stanju. Zato bodo rezultati projekta ključnega pomena tudi za ozaveščanje o pomenu kulturne dediščine in njenem ohranjanju. Raziskava bo usmerjena tudi v analizo odnosa med zgodovinskimi dogodki (osmanskimi vojnami, tridesetletno vojno, reformacijo in protireformacijo ter relativno mirnim obdobjem v 18. stoletju), politično ikonografijo, propagando in umetnostno reprezentacijo, pomenom šolanja in izobrazbe za načine delovanja posameznih naročnikov in zbirateljev, preučitev sorodstvenih, političnih, diplomatskih in drugih mednarodnih povezav, odnos med konkretnimi vzorniki (npr. Habsburžani, Ludvik XIV., drugo plemstvo) in političnimi okoliščinami. Raziskave bodo opravljene na podlagi relevantnih arhivskih virov (predvsem zapuščinskih inventarjev in inventarjev plemiških rezidenc, itinerarijev in zapisov o družbenem položaju naročnikov) in drugega tekstovnega gradiva (zlasti sočasne kronike, historiografska, memoarska in slavilna besedila) in vizualnega gradiva (grafike, risbe, fotografije in na terenu zbrana fotodokumentacija o podobi mest, zlasti Gradca, Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice in Celja, plemiških mestnih in podeželskih rezidencah in sakralnih ustanovah, ki so jih izbrani plemiči gradili in opremljali). S pomočjo primerjalne analize bodo usmerjene v preučitev vloge šolanja, razgledanosti, pobožnosti, družbenega položaja, vojaške in dvorne službe, načine naročanja in zbiranja ter uvajanja vizualne reprezentacije v podobo mest in dežele, pa tudi recepcija reprezentacije; kako so si naročniki skozi umetnost oblikovali družbeni položaj in večni spomin. Primerjalna analiza bo pomembna zlasti za prepoznavo skupnih načinov reprezentacije, značilnih za zgodnji novi vek, specifičnih strategij posameznih plemičev in pomen umetnosti za uveljavljanje posameznih ambicioznih plemičev.      Projektno skupino sestavljajo raziskovalci Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta; sodelovali bodo z Inštitutom za umetnostno zgodovino univerze v Gradcu in drugimi raziskovalci, ki se v zadnjih letih poglobljeno ukvarjajo z vprašanji umetnostne reprezentacije (npr. na Dunaju, v Pragi ali na več nemških univerzah). Rezultati raziskav bodo objavljeni kot izvirni znanstveni članki, znanstvene monografije, širši javnosti pa predstavljeni v obliki razstav, predavanj, konferenc, poletnih šol in spletnih objav v prostem dostopu. Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju doktorskih študentov, mladih podoktorskih raziskovalcev in študentov, ki jih bodo raziskovalci vključili v dele raziskav.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta za razvoj znanosti in stroke je večplasten. Raziskava bo prinesla temeljna nova spoznanja s področja umetnostne zgodovine, zlasti bo poglobila razumevanje novoveške umetnosti na Štajerskem in v sosednjih deželah. Spoznanja bodo relevantna tudi za druge humanistične stroke (predvsem zgodovino, antropologijo, teologijo) in druga področja znanstvene obravnave kulturne, nacionalne in politične preteklosti. Raziskava bo omogočila evalvacijo in ustreznejšo umestitev slovenske umetnostne dediščine v evropski kontekst. Med cilji projekta je tudi formiranje vodilne skupine za to raziskovalno področje reprezentacije, v katero bodo vključeni raziskovalci vseh generacij, taki z dolgoletnimi izkušnjami in mladi na začetkih raziskovalne poti, med njimi doktorandi in postdoktorski študentje, pa tudi študentje bolonjskega študija (BA, MA), ki bodo delali pod mentorstvom raziskovalcev. S krepitvijo medgeneracijskega sodelovanja in izmenjave znanj in izkušenj bomo v raziskovalno delo vključili mlajše generacije umetnostnih zgodovinarjev. Tema projekta odpira številne možnosti za znanstveno sodelovanje z drugimi evropskimi državami, zlasti pa bomo okrepili sodelovanje z inštitutom za umetnostno zgodovino univerze v Gradcu. V sodelovanju z graško univerzo bomo v letih 2015, 2016 in 2017 organizirali tri poletne šole na temo vloge naročnikov v štajerski umetnosti. Na poletnih šolah bodo sodelovali študenti graškega inštituta za umetnostno zgodovino in Oddelka za umetnostno zgodovino mariborske univerze pod mentorstvom članov raziskovalne skupine in profesorjev graške univerze. S to obliko izobraževanja, s katero bodo rezultati raziskovalnega dela neposredno preneseni v izobraževalni proces, bomo spodbudili zanimanje študentov za tematiko in poglobljene umetnostnozgodovinske raziskave, pri čemer bomo opozorili zlasti na pomen temeljitega poznavanja spomenikov na terenu, upoštevanja arhivskih virov in relevantne literature ter spodbudili študente k inovativnim raziskovalnim pristopom.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo pomembni in neposredno uporabni pri ohranjanju kulturne dediščine, pri zaščiti ter prezentaciji kulturnih spomenikov in umetnostnih zbirk, s tem pa tudi v turizmu in izobraževanju. Temeljne humanistične raziskave praviloma nimajo takojšne gospodarske vrednosti, vendar bo s poudarkom na raziskavah grajske dediščine, ki je v Sloveniji izjemno ogrožena, izvedeno pomembno osveščanje lastnikov, upraviteljev in uporabnikov. Dognanja bodo neposredno uporabna tudi za konservatorje in restavratorje. Za turistično trženje in promocijo bodo na voljo strokovne in poljudnoznanstvene objave (mdr. v zbirki Umetnine v žepu), projektna skupina se bo povezala z lastniki dvorcev in jim pomagala pri boljši umestitvi dediščine v lokalno okolje ter osveščala slovenski prostor o pomenu reprezentativnih objektov za turizem in lokalno skupnost. Ključen družbeni pomen bo imel projekt tudi za univerzitetni študij na vseh treh stopnjah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno