Projekti / Programi
Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v Avstro-ogrski monarhiji (1872-1918)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H260 |
Humanistične vede |
Zgodovina znanosti |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
zgodovina znanosti, avstro-ogrske univerze, biografski diskurz, konstrukcija kulturnega prostora, slov. strokovna in znanstvena terminologija
Raziskovalci (18)
Organizacije (3)
Povzetek
Interdisciplinarni raziskovalni projekt z naslovom Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (generična oblika) bo na treh ravneh analiziral in ovrednotil vlogo in pomen intelektualcev s slovenskega etničnega ozemlja, ki so v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja študirali na Dunaju, v Gradcu (Univerza Karla in Franca v Gradcu) in v Pragi (češka Karlova in Ferdinandova univerza, od 1882). Projekt bo ovrednotil vse dostopno gradivo, povezano s približno 150 doktorji, ki so promovirali na filozofski fakulteti omenjenih univerz. Na osnovi le deloma že zbranega gradiva (npr. Cindrič 2010; Smolej 2014; Vidav 1973; Suhadolc 2011), dostopne primarne in sekundarne literature, virov, še nepregledanega arhivskega gradiva v Gradcu, Ljubljani, Pragi in na Dunaju ter pričevanj (dnevniki, zapisi, pisma, spremne besede in objave v časopisju) bo projekt odgovoril na vprašanja: a) kakšne so bile povezave med slovenskimi intelektualci, kakšne so bile njihove povezave z intelektualci iz drugih kulturnih okolij, tako znotraj skupne države kot zunaj nje, v kulturnih centrih in na kulturnih obrobjih, b) kako so se umeščali v kulturno-znanstveni prostor avstro-ogrske monarhije in c) kako so reprezentirali slovenske dežele v tujini ter preko svojega dela doprinesli k oblikovanju strokovne terminologije posameznih strok na Slovenskem.
V sklopu projekta bodo rekonstruirane intelektualne formacije kandidatov, njihovo delo bo umeščeno v tedanji evropski čas in prostor. Projekt bo omogočil boljše razumevanje pretoka znanja in oseb (migracije: družinski zdravstveni, finančni, znanstveni razlogi) v preteklosti ter poiskal tiste elemente v biografijah posameznikov, ki so jim omogočili uspeh in vidno mesto v tedanji družbi. Pozornost bo namenjena tako kanononiziranim, kakor nekanoniziranim avtorjem, pri čemer bo projekt pri slednjih raziskal, ali smo jih zgolj prezrli, se nam za formiranje nacionalne identitete ne zdijo pomembni ali pa so se dejansko izgubili v množici boljših konkurentov iz drugih habsburških dežel.
V ospredju je vprašanje, kako so se študentke in študenti, ki so prihajali iz »obrobja«, torej s periferije, in so bili večinoma nižjega socialnega sloja (Cindrič 2010), uveljavili v centru, se pravi v dunajski družbi, a tudi bolj na obrobju (v »polperiferiji«), v Pragi in v Gradcu. Pri tem izhajamo iz hipoteze, da sta pojma center in periferija dinamična in odvisna od zornega kota, iz katerega ju ocenjujemo (Miladinović Zalaznik in Žigon 2014). Projekt bo podrobno raziskal vlogo slovenskih intelektualcev in njihovega dela za razvoj slovenske znanosti, predvsem je v ospredju razvoj terminologije posameznih strok v slovenščini. Mnoge disertacije so namreč izšle v gimnazijskih Izvestijih v slovenščini. Projekt bo pojasnil vertikalne in horizontalne povezave med humanističnimi in naravoslovnimi vedami (sodelovanje s kolegi jezikoslovci pri prevajanju naravoslovnih disertacij, kdo postavlja normo pri oblikovanju besedja, kako se oblikuje slovensko izrazje itd.) Projekt izhaja iz hipoteze, da lahko tedanji pretok misli in sodelovanje med znanstvenimi panogami uspešno prenesemo v današnji znanstveni svet, kjer na interdisciplinarno povezovanje pogosto pozabljamo in zato ne dosežemo optimalnih rezultatov. Ugotovitve bi lahko bile podlaga za razvoj visokega šolstva v današnjem času.
Izsledki projekta bodo predstavljeni na spletni platformi, ki bo nudila vpogled v mrežne povezave slovenskih intelektualcev različnih strok z doktorandi iz drugih kulturnih okolij. Na spletni platformi, ki bo omogočala izmenjavo mnenj in znanstveni diskurz o tematiki, bo dostopen podroben seznam vseh doktorskih nalog (področja jezikoslovja, filozofije, zgodovine, um. zgodovine, matematike in fizike) ter znanstvene objave študij primerov. V okviru projekta bo postavljena razstava o doktorjih iz slovenskih dežel v letih 1872 do 1918, organiziran mednarodni znanstveni simpozij in izdana pregledna znanstvena monografij
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje zgodovine stroke in njenih najpomembnejših nosilcev je za vsako znanstveno ali strokovno disciplino nujno. Projekt na tem področju pomeni velik napredek, saj obravnava področje zgodovine šolstva in znanosti, ki je na Slovenskem kljub nekaj kvalitetnim dosežkom še vedno slabo raziskana in dokumentirana; zgodovina osnovnega in srednjega šolstva je že doživela nekoliko bolj kompleksen pregled, medtem ko je na področju zgodovine visokega šolstva v obdobju pred ustanovitvijo ljubljanske univerze še vedno veliko neobdelanega. Projekt je zasnovan izrazito interdisciplinarno in združuje strokovnjake tako humanistično-družboslovnih kot tudi naravoslovno-tehničnih strok, zato bo ponudil celovit in kompleksen pregled nad študijem najeminentnejših slovenskih izobražencev, ki so bili pomembni, pogosto pa tudi prvi nosilci številnih strok, gimnazijskega in univerzitetnega študija. Obdobje, ki ga zajema (1872–1918) je bilo za slovensko zgodovino, jezik in kulturo v marsikaterem oziru prelomnega pomena; mladi intelektualci, doktorji znanosti, katerih študij, doktorski študij, njihove doktorske disertacije, v kontekstu tega pa tudi njihovo poznejše delo, znanstveni in strokovni dosežki ter stiki s tedanjimi pomembnimi sodobniki doma in na širšem evropskem prostoru so predmet obravnave tega projekta, so bili pomembni dejavniki in gonilo razvoja znanosti, različnih strok, šolstva, umetnosti, literature in kulture. Projekt bo z rezultati ocenil, ovrednotil in predstavil njihov znanstveni, strokovni, intelektualni in jezikovni prispevek k razvoju slovenskega šolstva in znanosti ter kulturnega prostora ter jih povezal s tedanjim širšim evropskim prostorom, še zlasti pa s prostorom nekdanje avstro-ogrske monarhije. Spletna predstavitev projekta z gradivom in relevantnimi podatki bo strokovnjake sproti seznanjala z dosežki, obenem pa bo predstavnikom vseh zajetih strok omogočila vpogled v gradivo in v zgodovino njihovih strok, hkrati pa bo tudi dragocen vir za vse nadaljnje raziskovalce zgodovine visokega šolstva, posameznih disciplin in njihovih predstavnikov, ki bodo morda nadgrajevali delo, začeto s tem projektom.
Pomen za razvoj Slovenije
V vsaki družbi, še posebej pa pri manjših narodih, sta jezik in kultura glavna nosilca narodne zavesti, šolstvo podporni steber obeh, izobraženci pa glavni povezovalni členi. Poznavanje najpomembnejših izobražencev in njihovih dosežkov, še zlasti iz v vseh ozirih tako prelomnega obdobja, kot je druga polovica 19. in začetek 20. stoletja, to je posameznikov, ki so bili začetniki in glavni nosilci številnih ved, mnogi med njimi pa pozneje tudi prvi profesorji in nosilci kateder na ljubljanski univerzi, ni le del študija posameznih strok in domena zgolj nekaterih raziskovalcev zgodovine visokošolskega študija in posameznih disciplin, ampak sodi k znanstveni in kulturni zapuščini naroda kot celote. Kompleksna predstavitev slovenskih doktorjev znanosti in njihovih disertacij iz obdobja 1872–1918 ter zbrano gradivo bosta pomemben prispevek k zgodovini slovenske znanosti, hkrati pa bo v marsikaterem pogledu osvetlila tudi mnoge vidike kulturnega in družbenega razvoja v obdobju, ko sta se intenzivno oblikovala slovenska nacionalna zavest in kulturna identiteta, saj so omenjeni intelektualci oblikovali tudi slovensko visoko šolstvo in bili začetniki ter nosilci znanosti in znanstvenega razvoja, pogosto tesno povezani s tedanjimi evropskimi znanstvenimi in kulturnimi tokovi in s široko mrežo povezav po širšem evropskem prostoru. Spletna predstavitev projekta in tam zbrano gradivo, mednarodni znanstveni simpozij in predstavitve projekta v obliki predavanj bodo omogočile predstavitev rezultatov kar najširšemu krogu ljudi. Ugotovitve in izsledki projekta bodo uporabni za izdelavo modela za razvoj visokega šolstva na Slovenskem s posebnim poudarkom na interdisciplinarnem sodelovanju, če bi se namreč različna področja povezovala in si prisluhnila, bi to lahko dalo nov zagon tako gospodarstvu kot družbi. Razumemo, da sta ekonomija in politika gospodarskih trgov pomembni, a če se gospodarstvo nasloni na izkušnje iz preteklosti, na kulturne specifike družbe ter se uspešno predstavi na tujih trgih, tudi s pomočjo znanja humanistov, bi bil takšen nastop zagotovo uspešnejši.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
