Projekti / Programi
Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
prepovedane knjige, podtalna literatura, knjižnice, cenzura, katoliška Cerkev, habsburška monarhija, protireformacija, razsvetljenstvo
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt pomeni prvo sistematično raziskavo knjižne cenzure na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Slovenski raziskovalci niso do sedaj tej temi namenjali nobene pozornosti. Glavni razlog za to je bila nacionalistična usmeritev, ki je od konca 19. stoletja naprej raziskovanje omejevala na literaturo in kulturo v slovenskem jeziku. Posledica je bila tudi odsotnost zanimanja za knjižno cenzuro. To dogajanje je bilo namreč zaradi sedežev cerkvene in državne cenzure v Rimu in na Dunaju ter zaradi kozmopolitske in nadnacionalne narave tedanje knjižne kulture vpeto v celoten evropski, ne le slovenski prostor.
V prvem sklopu raziskav bo pripravljena teoretska in historična podlaga projekta. Sodelavci bodo obrazložili možne opredelitve in oblike cenzure. Opisani bosta vloga in razvoj cenzure v literarni kulturi na Slovenskem do konca 20. stoletja, in sicer tako njeni stalni kakor spreminjajoči se ideološki in strukturni elementi. Nato bodo podrobno opisani mehanizmi državne in cerkvene cenzure v zgodnjem novem veku v habsburški monarhiji. Raziskave bodo pokazale, kakšno vlogo so imeli: cerkveni Index librorum prohibitorum, državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, krajevni škofje, jezuitski red, inkvizicija in cesarski uradniki.
Drugi sklop bodo sestavljale raziskave, ki bodo rekonstruirale korpus prepovedanih knjig na Slovenskem. Raziskave bodo potekale v starih škofijskih in samostanskih knjižnicah, zlasti v Ljubljani, Kopru, Kamniku, Nazarjah, Škofji Loki in drugje. Raziskave bodo potekale tudi v javnih knjižnicah, zlasti v Ljubljani, Gradcu (Avstrija) in Zagrebu (Hrvaška), ki hranijo zapuščino mnogih redovnih, plemiških in meščanskih hiš.
V tretjem sklopu raziskav bodo sodelavci projekta analizirali vpliv cenzure na literaturo in kulturo na Slovenskem. Med pomembnejšimi temami raziskav bodo: prepovedani domači avtorji (P. Trubar), podtalna literatura (J. L. Schönleben, protestantska književnost v Prekmurju), avtocenzura (J. V. Valvasor), sporna dela, ki so jih morali domači avtorji natisniti na protestantskem severu ali pustiti v rokopisu (F. Wützenstein, poznobaročni duhovniki v času jožefinizma), slovenski cenzorji (J. Kopitar in M. Čop), kupovanje knjig na črnem trgu (Benetke), razvoj odnosa družbe do prepovedanih knjig, meje, do katerih je oblast tolerirala recepcijo prepovedanih knjig, dostopnost tovrstnih knjig v javnih in zasebnih knjižnicah itn. Posebna pozornost bo posvečena raziskavi vprašanja, kako so na literaturo in kulturo na Slovenskem vplivala klasična dela svetovne književnosti, katerih raba je bila prepovedana ali vsaj omejena, na primer: erotična poezija antičnih avtorjev, Il Principe N. Machiavellija, Decameron G. Boccaccia, komične zgodbe o Tillu Eulenspiglu, Epistolae obscurorum virorum, Adagia Erazma Rotterdamskega, Ragguagli di Parnaso T. Boccalinija, Contes et nouvelles J. La Fontaina, Paradise Lost J. Miltona, spisi francoskih materialistov itn.
Raziskava bo tako za obdelavo podatkov kakor za končno prezentacijo uporabljala tudi sodobno informacijsko-tehnološko podporo: raziskovalci z Instituta Jožef Stefan bodo potek dela povezali s standardi digitalne humanistike (XML, TEI) in spletnimi tehnologijami. Nastalo bo spletišče s korpusom prepovedanih knjig: predstavljene bodo njihove digitalne slike, metapodatki in transkripcije izbranih fragmentov z znanstvenim komentarjem. Rezultate raziskav bo povzela tudi znanstvena monografija. Za predstavitev rezultatov projekta širši javnosti bo poskrbela razstava prepovedanih knjig z razstavnim katalogom, ki jo bo postavil vodja projekta v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt ima literarnozgodovinski značaj, vendar se inovativno povezuje z literarno teorijo, kulturno in pravno zgodovino ter informacijsko tehnologijo. Tovrstna interdisciplinarna obravnava, ki je v slovenskem prostoru še vedno redka, bo prispevala k metodološki obogatitvi literarne vede in drugih omenjenih ved. Tema projekta – knjižna cenzura v zgodnjem novem veku na Slovenskem - je deficitarna in z izjemo posameznih objav vodje projekta še ni bila obravnavana. Poleg tega je projekt usmerjen v pridobivanje, objavljanje in pojasnjevanje izključno novih podatkov. Rezultati bodo zato pomembni za več humanističnih, družboslovnih in tehničnih ved, posebej pa za zgodovino knjige.
Objave v obliki člankov, monografije, spletišča, razstave in razstavnega kataloga bodo odprle novo raziskovalno področje – knjižno cenzuro v zgodnjem novem veku na Slovenskem – in stimulirale nadaljnje raziskovanje. V Evropi so tovrstne raziskave sicer mnogo pogostejše, vendar se večinoma osredotočajo na državno preventivno cenzuro. Predlagani projekt bo obravnaval tudi v Evropi redkejše ali celo prezrte teme: vpliv cerkvene cenzure na literaturo zunaj Italije, neformalno omejevanje svobode tiska po omilitvi cenzure v času Jožefa II., podtalno kroženje prepovedanih knjig v zasebnih hišah itn. Glavna novost predlaganega projekta z ozirom na evropske raziskave pa bo analiza obsežnega korpusa prepovedanih knjig (zlasti lastniških znamenj v njih), na podlagi katere bo mogoče rekonstruirati ne le lastništvo ter kraje in načine nakupov knjig, temveč tudi zakonitosti odnosa med literaturo in cenzuro od 16. do 18. stoletja. Sinteza teh podatkov bo pomembno dopolnila zgodovino literature, knjižne in knjižnične kulture ter cenzure predvsem na območju današnje Slovenije, pa tudi na območju nekdanje habsburške monarhije, Svetega rimskega cesarstva in Beneške republike.
Prav tako pričakujemo novosti na področju standardizacije zapisa metapodatkov o knjigah. Priporočila TEI sicer vsebujejo zelo detajlen modul za opis rokopisov, ki pa ni neposredno namenjen opisu knjig. Poleg tega je zapis metapodatkov predviden za rokopis kot fizični objekt, pri predlaganem projektu pa se bo zapis nanašal na več izvodov sicer enake knjige. Zato predvidevamo, da bo treba shemo TEI v podrobnostih prilagoditi ciljem projekta. To bo izviren prispevek, zanimiv tudi za mednarodno skupnost TEI, ki prireja letne konference in izdaja znanstveno revijo. Prav tako bodo znanstveno zanimive izboljšave platforme za pretvorbo dokumentov Word v TEI: objavo raziskave o tem načrtujemo v okviru forumov o digitalni humanistiki.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati bodo pomembno vplivali na varovanje kulturne dediščine, saj bodo evidentirali in ovrednotili do sedaj neznane ali slabo znane segmente najstarejših in najbogatejših knjižnic v Sloveniji, pa tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Projekt bo z objavami državno upravo (Ministrstvo za kulturo), upravo državnih in cerkvenih knjižnic (npr. Narodne in univerzitetne knjižnice in Semeniške knjižnice v Ljubljani) ter strokovno javnost, zlasti bibliotekarje, kustose in konservatorje, spodbudil k načrtnemu varovanju in ohranjanju dragocenega knjižnega in rokopisnega gradiva, ki je marsikje neustrezno hranjeno ali potrebno obnove (npr. v frančiškanski knjižnici v Novem mestu) in zato ogroženo. Iz tega razloga bo projekt finančno podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki ima za eno svojih glavnih nalog varovanje slovenske kulturne dediščine. Najbolj neposredno bo projekt vplival na Narodno in univerzitetno knjižnico – osrednjo nacionalno knjižnico, ki bo gostila razstavo prepovedanih tiskov in založila razstavni katalog, in na Biblioteko Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki bo sodelovala pri pridobivanju bibliografskih podatkov.
Rezultati bodo zelo uporabni tudi na šolskem področju. Prosto dostopno spletišče bo oblikovano tako, da ga bo mogoče uporabiti pri osnovnošolskem, srednješolskem in visokošolskem pouku slovenske in svetovne književnosti in zgodovine. Predstavljeno gradivo (večinoma v nemščini in latinščini) bo tej ciljni skupini jezikovno razmeroma nedostopno, zato ga bo pojasnjevalo bogato slikovno gradivo s komentarji (v slovenščini in angleščini). Tako predstavljeni rezultati bodo profesorjem in učencem oziroma študentom pomagali širiti vednost o problematiki, na primer o vpetosti zgodnje knjižne kulture na Slovenskem v evropski prostor. Prav tako jim bodo pomagali razumeti in presegati nekatere nacionalne mite, ki jih perpetuirajo prav šolski programi, na primer o načrtnem uničevanju knjig v slovenščini v zgodnjem 17. stoletju.
Odkritja novega gradiva, na primer redkih ali neznanih tiskov in rokopisov, bodo pritegnila pozornost širše javnosti, pogosto v lokalnem okolju, kjer bodo takšna dela najdena, kjer so bila napisana ali od koder izvira njihov avtor. To pričakujemo, na primer za na novo odkriti Poljanski rokopis (okoli leta 1800), baročni nabožni tekst v slovenščini, ki zaradi neskladnosti z jožefinskimi pogledi na pastoralo ni mogel iziti v tiskani obliki.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
