Mednarodno kazenseko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) je bilo kreirano na valu diskurza o tranzicijski pravičnosti, ki temelji na predpostavki, da ugotavljanje, odkrivanje in priznanje zločinov iz preteklosti podpira vladavino prava. Ta pa se ocenjuje za eno od temeljnih demokratičnih vrednot. Razmerje med MKSJ in procesom demokratizacije v regiji nekdanje Jugoslavije je zaklenjeno v paradoks: od sodišča se pričakovalo da spremeni mnenje lokalnega prebivalstva, istočasno pa je bilo obsojeno na nepopularnost zaradi same narave svojega dela. Te ovire so v prvem desetletju delovanja sodišča bile premagane z politiko pogojevanja držav, ki so želele pristopiti EU in zaradi tega bile pripravljene sodelovati sodiščem, koliko je bilo nujno. V drugem desetletju pa se je imidž sodišča nepovratno zršil zaradi vrste nedoslednosti, ki so zamejile njegov transformacijski potencial.
COBISS.SI-ID: 41865517
V tem prispevku raziskujeva načine na kateri se v učbenikih zgodovine v treh jugoslovanskih republik (Srbiji, Bosni in na Hrvaškem) prilašča, transformira in manipulira z dogodki iz Druge svetovne vojne. Analiziramo diskurzivne strategije, ki so bile uporabljane za kreiranje kontnuiranih narativov od Druge svetovne vojne do 1990-tih let z namenom izenačenja akterjev iz dveh obdobij, skozi ponovno pisanje in imenovanje dogodkov iz Druge svetovne vojne, brisanje ili dodajanje zgodovinskih dejstev. Zgodovinski učbeniki nam omogačajo da spremljamo spremembe v teh narativih začenši z skupnim jugoslovanskim narativom, pa skozi obdobje 1987-1996, ko so se učbeniki spreminjali vsako leto. Prispevek sledi diskurzivne načine na kateri se je skupni zgodovinski spomin postopoma razkrajal in recikliral za potrebe propagande v sedanjem času.
COBISS.SI-ID: 41569837
Zapis pogovara na seminarj z prof. Rogersom Brubakerjem (Univerza Kalifornije, Los Angeles), održanega na Inštitutu za filozofijo in društveno teorijo Univerze v Beogradu 25. septembra 2016, na katerem so vabljeni_e raziskovalci_ke komentirali Brubakerjevo novo knjigo Grounds for Difference (Harvard University Press, 2015) in diskutirali z avtorjem.
COBISS.SI-ID: 42729261
Ko se govori o akademski mobilnosti v javnem in medijskem prostoru Slovenije, se govori predvsem o odhajanju iz domače akademske skupnosti, veliko manj pa o prihajanju v skupnost iz tujine ali začasni mobilnosti kot mednarodni znanstveni izmenjavi. Zdi se, da fraza »beg možganov« dominira na področju diskurza o akademski mobilnosti, posebej od začetka ekonomske krize. Uokvirjena je kot tragično dejstvo in zasenčuje celo paleto drugih razsežnosti, ki jih mobilnost predstavlja za znanstvenice_ke, posebej na začetku kariere. Na podlagi pregleda prevladujočih diskurzov, aktualnih javnih debat ter rezultatov primerjalne analize, opravljene v projektu GARCIA, v tem poglavju ponujamo premislek o strukturnih dejavnikih, ki pogojujejo prednosti in slabosti mobilnosti za mlade znanstvenice_ke. V tem kontekstu posebej postavljamo pod vprašaj konstrukt nacionalne znanosti in strukturalno samoreprodukcijo akademske skupnosti v Sloveniji. V tem procesu premišljevanja se dimenzija nacionalnosti izkaže kot pomembna, in jo poskušamo upoštevati skupaj s perspektivo spola, starosti in razreda – torej poskušamo intersekcionalno razumeti razsežnosti (ne)mobilnosti. Namesto sklepov poglavje ponuja seznam odprtih vprašanj, za katere potrebujemo nove izvirne raziskave.
COBISS.SI-ID: 40908333