Opomba: čeprav je publikacija že zaključena, uradno izzide maja 2017, kar je razvidno na spletni strani založnika: http://www.cambridge.org/gb/academic/subjects/politics-international-relations/russian-and-east-european-government-politics-and-policy/building-democracy-yugoslav-successor-states-accomplishments-setbacks-and-challenges-1990?format=HB Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) je bilo ustvarjeno na valu diskurza tranzicijske pravičnosti, ki je prišel po koncu Hladne vojne. Osnovna predpostavka sicer razvejane literature o tranzicijski pravičnosti pravi ugotavljanje, objavljanje in priznavanje zločinov z preteklosti delegitimizira predhodni politični režim in utrjuje vladavino prava, kar se jemlje za bistveno za družbeno povezovanje in krepitev demokratičnih vrednot. Odnos med MKSJ in demokratizacijo v regiji je ostal zaklenjen znotraj paradoksa: pričakovalo se je da bo sodišče spremenilo mnenje in zavedanje lokalnega prebivalstva, vendar pa, zaradi same narave svojega dela, je sodišče bilo obsojeno na nepopularnost v regiji. Te omejitve je sodišče uspešno premagovalo v prvi fazi svojega delovanja skozi intenzivno uporabo politike pogojevanj, ki je delovala zaradi želje post-jugoslovanskih držav da se vključijo v zahodne politične strukture. Vendar je v drugi fazi, poskus sodišča da izboljša svojo zunanjo sliko in status večinoma spodletel zaradi različnih nedoslednosti, ki so zmanjšale njegov transformacijski potencial.
Ko se govori o akademski mobilnosti v javnem in medijskem prostoru Slovenije, se govori predvsem o odhajanju iz domače akademske skupnosti, veliko manj pa o prihajanju v skupnost iz tujine ali začasni mobilnosti kot mednarodni znanstveni izmenjavi. Zdi se, da fraza »beg možganov« dominira na področju diskurza o akademski mobilnosti, posebej od začetka ekonomske krize. Uokvirjena je kot tragično dejstvo in zasenčuje celo paleto drugih razsežnosti, ki jih mobilnost predstavlja za znanstvenice_ke, posebej na začetku kariere. Na podlagi pregleda prevladujočih diskurzov, aktualnih javnih debat ter rezultatov primerjalne analize, opravljene v projektu GARCIA, v tem poglavju ponujamo premislek o strukturnih dejavnikih, ki pogojujejo prednosti in slabosti mobilnosti za mlade znanstvenice_ke. V tem kontekstu posebej postavljamo pod vprašaj konstrukt nacionalne znanosti in strukturalno samoreprodukcijo akademske skupnosti v Sloveniji. V tem procesu premišljevanja se dimenzija nacionalnosti izkaže kot pomembna, in jo poskušamo upoštevati skupaj s perspektivo spola, starosti in razreda – torej poskušamo intersekcionalno razumeti razsežnosti (ne)mobilnosti. Namesto sklepov poglavje ponuja seznam odprtih vprašanj, za katere potrebujemo nove izvirne raziskave.
COBISS.SI-ID: 40908333