Posveta se je udeležilo 90 strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, ki so v razpravah obravnavali vlogo različnih subjektov v soočanju z vprašanjem migracij. Spremenjene družbene in civilizacijske razmere terjajo globlji razmislek ter posege v obstoječ vzgojno-izobraževalni sistem. Identificirana sta bila dva odziva na izziv migracij. Tako imenovana specialistična pot pomeni predvsem usposabljanje izbranih pedagoških kadrov (npr. učiteljev za slovenščino kot drugi jezik, socialnih pedagogov ipd.) in udejanjanje prilagoditev ter olajšav na način, kot se je v Sloveniji uveljavil v razmerju do posameznikov s posebnimi potrebami. Drug odziv pa predpostavlja tako imenovano generalično pot, ki pomeni udejanjanje inkluzivne in interkulturne pedagoško-andragoške paradigme vzgoje, šole in izobraževanja ter terja spremembe na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, tako na ravni šolske politike, kurikularnih in vzgojnih konceptov kot didaktičnih strategij in usposabljanja strokovnih delavk oz. delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Celodnevna odprta razprava in jasno izraženo nezadovoljstvo z obstoječimi normativnimi okviri in praksami vključevanja beguncev in prosilcev za azil sta pripeljala do pobude za oblikovanje skupnih predlogov za spremembe, ki so bili posredovani na ustrezne naslove.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
Dr. Mojca Kovač Šebart in dr. Damijan Štefanc sta v letu 2017 sodelovala z Inštitutom RS za socialno varstvo pri pripravi situacijske analize o položaju otrok v Sloveniji: v ta namen sta analizirala položaj otrok v Sloveniji na področju izobraževanja. Za vsako od stopenj izobraževanja, tj. za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter srednješolsko izobraževanje, sta analizirala ključne empirične podatke o dostopnosti in kakovosti vzgoje in izobraževanja ter jih interpretirala zlasti z vidika uveljavljenih sistemskih rešitev, pa tudi skozi prizmo načela enakih možnosti in s tem povezane pravičnosti. Poudariti velja njuno ugotovitev, da med slovenskimi regijami obstajajo pomembne razlike tako v dostopnosti predšolske vzgoje kot tudi pri doseganju rezultatov na NPZ ter preverjanjih PISA in TIMSS. Po vseh analiziranih parametrih so vzhodne slovenske regije v nezanemarljivo slabšem položaju od zahodnih. Izstopajo zlasti Zasavska in Koroška ter Pomurska regija. Podatki opozarjajo, da bi morali posvetiti dodatno skrb sistemskim ukrepom, ki spodbujajo vključevanje otrok v vrtce, še posebno tistih, ki prihajajo iz manj spodbudnega okolja, robnih skupin, priseljencev in otrok s posebnimi potrebami. Ugotoviti bi veljalo, kateri razlogi botrujejo izrazito manjši vključenosti otrok v vrtce v nekaterih slovenskih regijah. S stališča zagotavljanja pravičnosti, enakih možnosti in nediskriminatornosti pa posebno pozornost terjajo sistemske rešitve obveznega šolanja. Avtorja predlagata preverjanje kakovosti začetnega opismenjevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, predvsem z vidika možnosti izvajanja ukrepov notranje učne diferenciacije in individualizacije. Veljalo bi razmisliti o ukrepih pozitivne diskriminacije; eden takšnih je sočasno poučevanje dveh učiteljev tudi v drugem in tretjem razredu osnovne šole, kjer je to potrebno (npr. v posameznih šolah, občinah, regijah), ki so po nekaterih predstavljenih kazalcih v izrazito depriviranem položaju v primerjavi z nekaterimi drugimi okolji v Sloveniji. Opozarjata tudi na vidik odprtosti šolskega prostora in dejavnosti, ki v njem potekajo, za vse učence tudi v času po pouku in podaljšanem bivanju: šola bi morala nuditi podporo in možnosti za učenje ter kakovostno preživljanje prostega časa v njej, zlasti je to pomembno za učence, ki prihajajo iz manj spodbudnega družinskega in socialnega okolja in katerih starši dodatnih dejavnosti ne zmorejo financirati sami.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani podeljuje doktorskim študentom priznanje za najboljše doktorsko delo na področju humanistike in družboslovja. Za študijsko leto 2015/2016 je priznanje za najboljšo doktorsko disertacijo (na bolonjskem kot predbolonjskem študiju) na področju družboslovja prejel Borut Mikulec. S tem priznanjem ima kandidat možnost za objavo doktorske disertacije v monografski obliki pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V doktorski disertaciji “Evropeizacija izobraževanja in priznavanje rezultatov učenja” delimo mnenje novejših spoznanj v teoriji izobraževanja odraslih o tem, da so raziskovalci posvetili (pre)malo pozornosti pomembni vlogi Evropske skupnosti pri oblikovanju skupnega evropskega izobraževalnega prostora in evropske politike izobraževanja odraslih. V tem kontekstu izpostavimo, da izobraževanja odraslih danes zaradi procesov globalizacije in evropeizacije ni več mogoče razumeti zgolj kot nacionalno stvar posameznih evropskih držav, ampak da to predstavlja odraz kompleksnih odnosov in dialoške napetosti, ki se vrši med nadnacionalno in nacionalno ravnjo kot izmenjava politik med omrežji ljudi, idejami in praksami po Evropi, v katere so vpeti evropski, transnacionalni, nacionalni in lokalni akterji. V tem okviru raziskujemo, kako formiranje evropskega izobraževalnega prostora in evropske izobraževalne politike vpliva na priznavanje formalno, neformalno in priložnostno pridobljenega znanja – oz. t. i. rezultatov učenja –, pri čemer se osredotočamo zlasti na povezavo med ogrodjem kvalifikacij in priznavanjem neformalno in priložnostno pridobljenega znanja.
E.01 Domače nagrade
Člani programske skupine smo delovali kot uredniki (Klara Skubic Ermenc), tematski uredniki (Sabina Jelenc Krašovec, Marko Radovan, Tadej Vidmar, Andreja Hočevar in Mojca Kovač Šebart) in člani mednarodnega uredniškega odbora v znanstveni reviji Sodobna pedagogika. Na podlagi uspešne internacionalizacije je revija bila v letu 2016 vključena v mednarodno bibligrafsko bazo Scopus (Elsevier), in sicer od letnika 2015 naprej; v letu 2017 pa tudi v mednarodno bazo Emerging Sources Citation Index (Clarivate Analytics). Znanstvena revija Andragoška spoznanja izhaja pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, objavlja članke s področja učenja in izobraževanja v odraslosti. Vključena je v baze: ERIH plus, DOAJ, EBSCO, ResearchBib, Cabell's Publishing. 2017 sta izšli dve tematski številki: Globalizacija in evropeizacija izobraževanja odraslih in Antirasistične perspektive v izobraževanju. 2016 so izšle tri tematske številke: Nove tehnologije v izobraževanju odraslih, Mentorstvo v izobraževanju odraslih, Film in učenje odraslih.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
»Digitalna UL – z inovativno uporabo IKT do odličnosti« ESS Projekt »Digitalna UL – z inovativno uporabo IKT do odličnosti« (trajanje: 1.4.2017–30.9.2020) naslavlja enega ključnih izzivov modernizacije visokošolskega izobraževanja in sicer zagotavljanje kvalitetnejšega izobraževanja z možnostjo uporabne IKT in drugih novih tehnologij preko obogatenih, inovativnih metod in pristopov v procesu poučevanja ter učenja. V projekt so vključene vse članice Univerze v Ljubljani. Projektne aktivnosti, ki so na ravni UL sistemsko zastavljene, zasledujejo cilje tako strateških dokumentov na ravni Evrope, ki so usmerjeni v prilagajanje sistemov izobraževanja današnjemu globaliziranemu in digitalnemu svetu, kot tudi ciljev področnih strategij, resolucij, nacionalnih programov v Sloveniji. »IKT v pedagoških študijskih programih UL« ESS projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« (trajanje: 1.4.2017-30.9.2018) z aktivnostmi na področju pedagoških študijskih programov usposablja študente, bodoče osnovnošolske in srednješolske učitelje za didaktično uporabo IKT v procesu poučevanja. V projektu sodeluje 9 članic Univerze v Ljubljani, ki izvajajo pedagoške programe. Cilji projekta so priprava strokovnih podlag za didaktično uporabo IKT za vsa področja izobraževanja osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki jih izvaja UL, priprava priporočil za opremljenost šol z IKT in zagotavljanje informacijske podpore učiteljem, usposabljanja bodočih učiteljev za didaktično uporabo IKT.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov