V prispevku obravnavamo proces evropeizacije izobraževanja, ki se v Evropski skupnosti uveljavlja zaradi vzpostavljanja skupne politike izobraževanja in ki sodoloča razvoj politik izobraževanja v nacionalnih skupnostih Evropske unije. Na primeru analize nacionalnega ogrodja kvalifikacij, ki ga je pripravila Slovenija, utemeljujemo tezo, da je nacionalno ogrodje kvalifikacij slovenske skupnosti, kot tudi ogrodja kvalifikacij v drugih kontinentalno evropskih skupnostih, zaradi njenih lokalnih specifik rezultirala v ogrodjih, ki se v precejšnji meri razlikujejo od kvalifikacij v anglosaških državah, ki so vplivale na skupno izobraževalno politiko v Evropski skupnosti.
COBISS.SI-ID: 60766306
E-učenje je hitro razvijajoča se oblika izobraževanja. Ena od ključnih značilnosti takega učenja je fleksibilnost, ki omogoča lažji dostop do znanja za vse. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT), ki je glavna sestavina e-učenja, omogoča alternativne načine dostopa do spletnega učnega gradiva, ki sestavljajo vsebino e-učenja. Ti materiali lahko omogočajo dobre izobraževalne izkušnje le, če so skrbno oblikovani. To še posebej velja za posameznike, ki imajo težave z učenjem iz besedila ali tiste, z drugimi učnimi težavami. Glavna ovira za učenje teh posameznikov je običajno že sama oblika pripravljenih spletnih učnih gradiv. V članku smo z uporabo smernic iz ustrezne literature razvili kontrolni seznam, ki omogoča ocenjevanje stopnje, do katere spletna učna gradiva upoštevajo potrebe oseb z učnimi težavami, zlasti tistih z disleksijo. Članek se osredotoča na bolj tehnične vidike spletnih učnih gradiv, saj predstavljajo ključni dejavnik, ki lahko vpliva na dostopnost spletnih učnih gradiv.
COBISS.SI-ID: 61146722
Članek prinaša nekatera nova izhodišča in uvide v razmerja med posameznimi pedagoškimi tokovi v času med obema vojnama, kar je pomembno za razumevanje in nadaljnjo analizo odnosa teh tokov do skupnosti in vrednotenja njenega pomena za učenje in izobraževanje. V Sloveniji se je z ustanovitvijo univerze v Ljubljani leta 1919 pedagogika postopoma uveljavljala kot akademska znanost, zaradi česar so se tudi večale možnosti za njeno konceptualizacijo. Čas med obema vojnama so zaznamovali trije glavni pedagoški koncepti: herbartizem, duhoslovna pedagogika in reformska pedagogika. Prvi koncept, ki je bil v Sloveniji tudi teoretsko utemeljen, je bila duhoslovna oziroma kulturna pedagogika, po drugi strani pa so ideje reformske pedagogike, še posebej njenega socialno-kritičnega gibanja, razlagali, predstavljali in zagovarjali pretežno levo usmerjeni pedagoški delavci, ki so bili prepričani da je šolske reforme dejansko možno uresničiti šele po (revolucionarnih) spremembah družbenih pogojev. Tudi zaradi tega je v prvih desetletjih 20. stoletja v Sloveniji pri uveljavljanju posameznih pedagoških tokov in smeri prihajalo do številnih konfliktov in debat. Najmočnejše in angažirane polemike so potekale med predstavniki duhoslovne oziroma kulturne pedagogike in nekaterimi tokovi, ali zgolj posamezniki, reformske pedagogike (npr. glede teorije in prakse, stare in nove šole). Na žalost je bil povojni marksistični pedagoški koncept skrajno nenaklonjen predvojnim smerem in je preprečil njihov nadaljnji razvoj.
COBISS.SI-ID: 60767330
Besedilo raziskuje medgeneracijsko in medkulturno skupnostno učenje ter izmenjavo, kot jo v 21. stoletju razvijajo tri najbolj zatirane skupnosti (v Čatisgarhju v Indiji ter v Mehiki in Hondurasu v Latinski Ameriki). Potencie oz. samodoločujejoče skupnosti so bile za možnost širše družbene transformacije in ustvarjanja dostojanstvene družbe prisiljene izrabiti vse prednosti medgeneracijskega sodelovanja in izmenjave. Kot take so postale laboratorij medgeneracijskega, medkulturnega in participativnega supnostnega učenja. Učenje-v-boju in učenje-med-bojem vedno zahteva vse generacije, celotne skupnosti, vse spole in inovativne pristope, ki so sposobni misliti nove horizonte alternativne družbe. Kot take so obravnavane učne prakse prerasle v šole za družbeno transformacijo.
COBISS.SI-ID: 63493474
Ena izmed pomembnih nalog šole je vzpostavljanje sodelovanja s skupnostjo, in to tako na lokalni kot tudi na širši družbeni in mednarodni ravni. Monografija s teoretičnega vidika analizira značilnosti (partnerskega) sodelovanja in odnosa med šolo ter skupnostjo, kjer je poudarjeno skupno prizadevanje šole, staršev in skupnosti za otrokov razvoj in učenje. Prizadevati si je treba za usklajeno, sistematično, načrtovano in redno sodelovanje z ožjim in širšim okoljem, različnimi posamezniki, skupinami in organizacijami. Raznolikost izkušenj, ki jih omogoča tovrstno sodelovanje, bogati vse vključene partnerje. Nameni, cilji, oblike in načini sodelovanja med šolo in skupnostjo so različni, odvisni od dogovora med partnerji ter od možnosti in pogojev, ki določajo namene sodelovanja. Drugi vidik, ki ga predstavlja monografija, so ugotovitve kvantitativne in kvalitativne empirične študije o sodelovanju osnovnih šol z različnimi partnerji iz skupnosti. Analiza šol, ki so bile vključene v raziskavo, je potrdila našo predpostavko o tem, da zelo težko govorimo o tipični slovenski osnovni šoli – vsaj ko gre za njeno velikost, organiziranost ali umeščenost v lokalno skupnost. Pri oceni sodelovanja šole s skupnostjo je tako na manjših kot večjih šolah zaznati različno intenzivnost sodelovanja, pri čemer ni nepomembno, da je sodelovanje v večji ali manjši meri prisotno na vseh področjih, ki smo jih raziskovali, in to tako na ravni lokalne skupnosti kot tudi na širši družbeni in mednarodni ravni. Razlogi za medsebojno sodelovanje so različni, izsledki študije pa obenem kažejo na raznolikost in prepletenost oblik sodelovanja šole, šolskih svetovalnih delavcev, staršev, posameznikov ter institucij v skupnosti. Tudi primeri dobre prakse kažejo, da je možno vzpostaviti kakovostno sodelovanje šole s skupnostjo, in to na zelo različne načine. Pri tem imajo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, ki najpogosteje oblikujejo mrežo sodelovanja z različnimi posamezniki in institucijami v skupnosti, namenjeno učencem in njihovim družinam, strokovnim delavcem v šoli ter tudi posameznikom in institucijam v skupnosti. Analiza podatkov, pridobljenih v fokusni skupini, je pokazala ovire in možnosti, ki zavirajo oziroma pospešujejo medsebojno sodelovanje. Pokazal se je izjemen pomen podružničnih šol, ki so z vidika participacije aktivnega prebivalstva v okoljih, kjer delujejo, izjemnega pomena.
COBISS.SI-ID: 284410880