Novejše raziskave so potrdile, da so astrociti enakovreden partner nevronom in da imajo številne ključne vloge pri signaliziranju v možganih. Signaliziranje med posameznimi celicami vključuje sproščanje signalnih molekul, med drugim tudi v procesu uravnavane eksocitoze. V predavanju bom predstavil raziskavo meritve premerov različnih tipov mešičkov z visokoločljivostnima mikroskopijama STED in SIM. Nato se bom osredotočil na proces zlivanja teh mešičkov s plazmalemo, kar smo izmerili z metodo spremljanja kapacitivnosti v izolirani krpici membrane na izoliranih astrocitih. Na koncu pa bom predstavil rezultate, ki kažejo, da imajo lahko posamezna bolezenska stanja, kot je npr. na kromosom X vezana umska manjzmožnost, ki so jo tradicionalno povezovali z nevroni, prisoten značilen fenotip tudi v astrocitih. Ti rezultati bodo prispevali k nadaljni diskusiji o vlogi astrocitov v možganih.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 32774617Fluorescenčna mikroskopija je tehnika, ki jo uporabljamo za neinvazivne raziskave celičnih struktur in fizioloških procesov v celicah. Pomembno omejitev fluorescenčne mikroskopije predstavlja uklonska limita, ki omeji ločljivost v ravnini fokusa na približno polovico valovne dolžine (~200 nm za nižje valovne dolžine vidnega dela spektra). Mikroskopija z vzbujenim praznjenjem emisije, bolj znana pod angleškim akronimom STED (STimulated Emission Depletion) je prva fluorescenčna mikroskopija, katere ločljivost je presegla uklonsko limito1. Mikroskopija STED nima teoretične omejitve ločljivosti, v praksi pa dosegamo ločljivosti do približno 20 nm. Zaradi tega uvrščamo mikroskopijo STED med t.i. superločljivostne mikroskopije, t.j. fluorescenčne mikroskopije z ločljivostjo vsaj 100 nm. Za prispevek k razvoju superločljivostnih mikroskopij, je izumitelj mikroskopije STED, Stefan W. Hell, skupaj z Ericom Betzigem in Williamom E. Moernerjem leta 2014 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. V predavanju bom razložil osnovni princip delovanja miroskopije STED in predstavil dvokanalni mikroskop STED, ki smo ga zgradili v sodelovanju z nemškimi kolegi. V nadaljevanju bom predstavil primerjavo meritev premerov mešičkov v astrocitih, ki smo jih izvedli s konfokalno mikroskopijo, s superločljivostno mikroskopijo s strukturirano osvetlitvijo vzorca (mikroskopija SIM; z ločljivostjo ~100 nm)2 in z mikroskopijo STED3. Premere mešičkov izmerejene z različnimi fluorescenčnimi mikroskopijami bom primerjal z meritvami, ki so bile izvedene z elektronsko mikroskopijo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 32775385Fluorescenčna mikroskopija je tehnika, ki jo uporabljamo za neinvazivne raziskave celičnih struktur in fizioloških procesov v celicah. Pomembno omejitev fluorescenčne mikroskopije predstavlja uklonska limita, ki omeji ločljivost v ravnini fokusa na približno polovico valovne dolžine (~200 nm za nižje valovne dolžine vidnega dela spektra). Mikroskopija z vzbujenim praznjenjem emisije, bolj znana pod angleškim akronimom STED (STimulated Emission Depletion) je prva fluorescenčna mikroskopija, katere ločljivost je presegla uklonsko limito. Mikroskopija STED nima teoretične omejitve ločljivosti, v praksi pa dosegamo ločljivosti do približno 20 nm. Zaradi tega uvrščamo mikroskopijo STED med t.i. superločljivostne mikroskopije, t.j. fluorescenčne mikroskopije z ločljivostjo vsaj 100 nm. Za prispevek k razvoju superločljivostnih mikroskopij, je izumitelj mikroskopije STED, Stefan W. Hell, skupaj z Ericom Betzigem in Williamom E. Moernerjem leta 2014 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. V predavanju bom razložil osnovni princip delovanja miroskopije STED in predstavil dvokanalni mikroskop STED, ki smo ga zgradili v sodelovanju z nemškimi kolegi. V nadaljevanju bom predstavil primerjavo meritev premerov mešičkov v astrocitih, ki smo jih izvedli s konfokalno mikroskopijo, s superločljivostno mikroskopijo s strukturirano osvetlitvijo vzorca (mikroskopija SIM; z ločljivostjo ~100 nm) in z mikroskopijo STED. Premere mešičkov izmerejene z različnimi fluorescenčnimi mikroskopijami bom primerjal z meritvami, ki so bile izvedene z elektronsko mikroskopijo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 32961497