Poskusi na transgenih miših, ki so izražale dominantno negativno domeno proteina sinaptobrevin 2 (dnSNARE), so bili ključni za dokaz obstoja z mešički posredovane medcelične komunikacije glije. Vlogo tega peptida pri eksocitozi izoliranih astrocitih smo določili z visoko ločljivostnima mikroskopijama STED in SIM in elektrofiziološkimi meritvami. Pokazali smo, da manjpši mešički vsebujejo aminokisline in peptidergične obveščevalce, večji pa ATP. Stimulacija z ATP je povečala frekvenco reverzibilnih stopničastih skokov v membranski kapacitivnosti z manjšo amplitudo (ti odražajo reverziblne fuzije posameznih mešičkov). Večji mešički pa so se po stimulaciji v celoti zlil s plazmalemo. Nadalje smo naslovili vprašanje, če so ti dogodki povezani z različno gostoto molekul kompleksa SNARE, in sicer smo celicam dodali botulinski toksin tipa D in E. Toksina sta zm,anjšala pojavnost prehodnih in popolnih fuzij mešičkov. Zaključili smo, da dnSNARE peptidi stabilizirajo ozke fuzijske pore, ne glede na premer mešičkov.
COBISS.SI-ID: 32590041
Za komunikacijo med nevroni in izločanje hormonov je pomembno zaporedje interakcij med proteini in lipidi, ki vpliva na transport mešičkov in tudi na samo fuzijo mešičkov s plazmalemo. V prejšnji raziskavi smo pokazali, da metabolit sfingolipidov - sfingozin, poviša stopnjo formiranja kompleksov SNARE, ki so potrebni za fuzijo membran in posledično poveča stopnjo eksocitoze v izoliranih živčnih končičih, živčno-mišičnemu preparatu, nevroendokrinih celicah in hipokampalnih nevronih. Nedavno so za zdravljenje multiple skleroze potrdili novo zdravilo - FTY720. V nefosforilirani obliki se FTY720 akumulira v osrednjem živčevju in doseže koncentracije, ki bi lahko vplivale na samo živčevje. Glede na visoko stopnjo podobnosti v zgradbi med FTY720 in sfingozinom, smo testirali, če FTY720 vpliva na uravnavano eksocitozo. Naši izsledki kažejo, da tudi FTY720 lahko aktivira sinaptobrevin na mešičkih, posledično tudi formiranje kompleksa SNARE in eksocitozo v nevronih in nevroendokrinih celicah.
COBISS.SI-ID: 33324505
Astrociti pomembno prispevajo k procesiranju informacije v možganih z dvosmerno komunikacijo z nevroni. Del slednje predstavlja tudi sproščanje signalnih molekul iz astrocitov; bodisi od mešikov neodvisno, ali pa posredovano z mešički. Mehanizem uravnavane eksocitoze, ki vključuje mešičke je evolucijsko bolj zapleten. Sproščanje signalnih molekul iz astrocitov pomembno vpliva procesiranje informacij v različnih delih možganov (npr. v hipokampusu) in predstavlja tudi enega od celičnih mehanizmov, ki lahko vplivajo na učenje in pomnjenje. Vseeno pa je ta mehanizem še relativno neraziskan, poleg tega pa večino dokazov prihaja iz poskusov izvedenih na izoliranih astrocitih. Pomembno vprašanje je, do kakšne mere se ti rezultati lahko translirajo na pogoje in vivo. V tem članku smo izvedli primerjavo raziskav, ki se osredotoča na mobilnost mešičkov v izoliranih astrocitih in astrocitih v hipokampalnih tkivnih rezinah. Rezultati pridobljeni na obeh eksperimentalnih modelih so primerljivi, kar validira poskuse na izoliranih astrocitih in služi kot dodatna podpora argumentom za prisotnost uravnavane eksocitoze v astrocitih in vivo.
COBISS.SI-ID: 33194969
Eno od največjih odkritij zadnjih desetletij v psihiatriji je spoznanje, da nizke koncentracije ketamina delujejo antidepresivno. Mehanizmi tega delovanja še niso v celoti pojasnjeni. Glutamatergična hipoteza delovanja ketamina predvideva, da je ketamin antagonist NMDAR, ki posledično vpliva na dogodke v citoplazmi nevronov. NMDAR v nevronih pa ni edina tarča, saj ketamin vpliva tudi na delovanje astrocitov, ki s oključne celice za homeostazo v osrednjem živčevju, poleg tega pa so pomembne pri številnih patologijah pa tudi pri sami depresiji, ki sicer prizadene do 20% svetovne populacije. V tem članku smo najprej povzeli vpliv nizkih koncentracij ketamina na signaliziranje s kalcijem v astrocitih, ki je pomembno za medcelično signaliziranje. Nato smo opisali vpliv ketamina na sekrecijsko aktivnost astrocitov in na vpliv na homeostazo glutamata in kalija, ki sta ključni pri razvoju depresije. Na koncu pa smo izvedli poskuse, ki dokazujejo, da ketamin vpliva na mobilnost kalijevih kanalčkov Kir4.1 in posledično najverjetneje vplivajo na gostoto tega proteina v plazmalemi .
COBISS.SI-ID: 34206937
Celice astroglije so zadolžene za homeostazo v osrednjem živčnem sistemu in imajo pomembno vlogo pri vnetju. Astrociti so fakultatativne antigen predstavitvene celice, ki po aktivaciji z interferonom gama izražajo kompleks MHC II in najverjetneje tudi ostale citokine, ki so povišani pri različnih obolenjih, med drugim tudi pri multipli sklerozi. V ej raziskavi smo preverili proti vnetne učinke fingolimoda v astrocitih. Fingolimo je sicer uveljavljeno zdravilo za multiplo sklerozo. Izražanje MHC II, reeptorjev ADR(beta)II in faktorja p65 smo izmerili s konfokalno mikroskopijo. Mešičke z MHCII pa smo označili tudi z dekstrani in spremljali njihovo mobilnost v odzivu na različne stimuluse. Stimulacija s fosforiliranim fingolimodom, kot tudi z nefosforilirano obliko je značilno znižalo število MHCII v astrocitih, ki smo jih aktivirali z interferonom gama. Prav tako je v teh celicah povečalo izražanje ADR(beta)II. Te rezultate lahko delno pripišemo opaženemu izražanju p65, katerega signalna kaskada je sicer aktivirana pri vnetnih procesih.
COBISS.SI-ID: 34175449