Rizobakterije, ki omogočajo boljšo rast rastlinam izločajo različne kemične snovi. Med temi snovmi je tudi HCN, ki pa je bil prepoznan kot snov, ki učinkuje antimikrobno. Naši preliminarni poskusi po pokazali, da HCN nima učinka pri antimikrobnem delovanju na fitopatogene bakterije in glive in smo razvili novo hipotezo, kjer HCN omogoča kompleksacio Fe in s tem sproščanje fosoforja. Pomembno pri tem je, da HCN ne deluje na dolgo razdaljo, ampak le lokalno, v primerih, ko so bakterije pritrjene na podlago. Hipotezo smo preverili tako, da smo izolirali HCN producirajoče pseudomonade iz pionirskih rastlin, ki potrebujejo veliko dostopnost P. Izolate smo testirali na produkcijo HCN v glicinskem mediju. Izolirane pseudomonade smo potem rangirali po produkciji HCN ter močne, srednje in tiste, ki ne sintetizirajo HCN izpostavili rastlinam. Ugotovili smo tudi, da v laboratorijskih testih HCN reagira z Fe-P kompleksi in osvobaja P. Tudi rastline katerim smo dodali HCN producente so znatno bolje rastle v sterilnem peščenem substratu. S tem smo ovrgli hipotezo iz poznih 60 let, kjer so verjeli, da je HCN antimikrobni agens.
COBISS.SI-ID: 29936167
V raziskovalnem članku smo raziskali mehanizem nastanka polielektrolitnih kompleksov v določenem razmerju polielektrolita ter premreževala. Kot ogrodni material smo uporabili biokompatibilen polimer alginat, sama kompleksacija pa je potekla z ionizirano učinkovino, ki ima antiseptičen učinek in je hkrati površinsko aktivna snov – cetilpiridinijev klorid. S pomočjo ionoselektivne elektrode smo dokazali kooperativno vezavo cetilpiridinijevega klorida z alginatom, ter z metodo dinamičnega sipanja svetlobe potrdili nastanek nanodelcev. Izdelani polielektrolitni nanodelci so izkazali zadržano sproščanje učinkovine na podlagi ionskih interakcij med polielektrolitom in učinkovino. Ugotovljeni mehanizmi kompleksiranja z različnimi premreževali v prisotnosti dvovalentnih ionov so dobra osnova za nadaljnje načrtovanje polielektrolitnih oblog za celice.
COBISS.SI-ID: 4132465
Bakterijski sev Aminobacter sp. MSH1, ki razgrajuje BAM, je bil testiran v pilotnem sistemu peščenega filtra. Razvili smo metodo uporabe imobilizacije teh celic in podaljšali razgradnjo iz 20 dni na 44 dni. Pri čemer je bila koncentracija pesticidnega haptena pod EU regulativo (0,1µg/L). Boljše delovanje imobiliziranih celic smo pripisali manjši izgubi teh celic na začetku inokulacije in ob izmenjavi tekočine med delovanjem filtra. Delovanje reaktorja na koncu po izgubi celic je v obeh primerih, ob imobilizaciji in pri inokulaciji, bilo enako. Večina celic je poleg izgube le teh tudi stradala, ker je v pitni vodi, katero smo čistili, bilo izredno malo organske snovi. Uporaba organskega ogljika skupaj z dodajanjem imobiliziranih celic predstavlja pomemben del in način uporabe imobiliziranih bakterij pri čiščenju BAM iz pitne vode.
COBISS.SI-ID: 30114087