Evropska unija se v zadnjih desetletjih sooča s povečanim številom prihodov ljudi, ki si želijo boljše življenje ali bežijo pred preganjanjem, kršenjem človekovih pravic ali okoljskimi katastrofami. Države članice so na povečane prihode odgovorile predvsem s kaznovalnimi ukrepi zoper tujce, k čemur je pomembno prispeval postopek harmonizacije predpisov na področju migracij in azila. V Evropski uniji je vsaj 17 držav članic kriminaliziralo nezakonit prehod državne meje ali nezakonito prebivanje in za ta dejanja predpisalo denarne ali zaporne kazni, preostale države članice pa te prestopke obravnavajo kot prekrške ali kazensko preganjajo le ponavljajoča se dejanja. Ob deklaratornem poudarjanju zavez človekovim pravicam tako lahko opazujemo vse močnejši pojav prepletanja nadzora nad kriminaliteto in nadzora nad migracijami, torej kriminalizacije migracij oziroma s krajšim izrazom krimigracij.
COBISS.SI-ID: 618751
Namen članka je analizirati migracijski koridor, ki so ga v drugi polovici leta 2015 upravljale državne oblasti na balkanski migracijski poti, ga razumeti z vidika obstoječega pravnega in institucionalnega okvirja ter pokazati, da je bil koridor pojav, ki je bil zunaj pozitivnega nacionalnega in evropskega pravnega reda, hkrati pa je odgovarjal na zahteve mednarodnega prava temeljnih človekovih pravic. Koridor je bil jasen, nameren in koordiniran odstop od pravil. Predstavljal je stanje izjeme in uvedbo nekakšnih izrednih razmer, v katerih so bila pravila, ki so jih sprejeli nacionalni in evropski zakonodajalci, suspendirana in nadomeščena z internimi navodili oz. dekreti, v njihovi odsotnosti pa kar z iz dneva v dan spreminjajočo se prakso državnih oblasti. Analiza je izdelana prek primerjave pozitivnega pravnega sistema z dejanskim postopanjem državnih struktur in identifikacijo odstopanj, ta pa so kvalitativno ovrednotena z vidika mednarodnopravnih standardov. Hkrati je namen članka pokazati, da je bil koridor, ki je bil pogosto poimenovan tudi "humanitarni koridor", humanitaren le na videz, saj so državne strukture pri upravljanju koridorja težile k povsem drugim, s humanitarnostjo nepovezanim ciljem, zlasti interesom državnih oblasti, da begunci in migranti čim prej zapustijo njihovo ozemlje.
COBISS.SI-ID: 1153389
Porast sovražnega govora zoper migrante in muslimane je očiten po vsej Evropi, še zlasti v povezavi s trenutno "begunsko krizo". V Sloveniji je Islam druga največja religija za katolicizmom, kljub vsemu pa vtis o muslimanih kot sramotnih Drugih ostaja rasiziran, pogojen s spolom in obremenjen z napačnimi orientalističnimi predstavami, kot je na "Zahodu" v navadi. Prek osredotočanja na proti-migrantski sovražni govor ima to poglavje dva cilja: najprej pregledati trenutno dogajanje znotraj razprav o sovražnem govoru v Sloveniji, hkrati pa si prizadevati odgovoriti na vprašanje, kako najbolj učinkovito nasloviti porast rasističnega proti-migrantskega in proti-muslimanskega odnosa. Medtem ko se Slovenija sooča s pomanjkanjem mehanizmov za pregon sovražnega govora, se je v zadnjem času več civilnodružbenih akterjev odločilo ukrepati.
COBISS.SI-ID: 1122669